Tudi jabolčni olupki so uporabni in zelo koristni

Prehransko verigo ne bo rešila industrijska proizvodnja hrane ali umetna hrana, rešil jo bo le boljši izkoristek proizvedene, pridelane ali nabrane hrane. To, da izkoristimo le manj kot polovico “možne hrane” je katastrofa, nobena ekonomija tega ne more prenesti, resurse pa seveda v celoti uporabimo kot, da bi vso hrano koristno izkoristili. Dokazano je tudi dejstvo, da svoj imunski sistem lahko pozdravimo ali izboljšamo le z zdravo prehrano, saj zaenkrat še ni zdravila, ki bi pozdravilo imunski sistem. Če nismo sposobni izdelati zdravila za ozdravitev imunskega sistema, tudi umetna hrana ne bo rešila tega problema in rešitev za človeštvo ni v tem. Rešitev je, da čimbolj izkoristimo naravno trajnostno pridelano ali nabrano hrano in ena ključnih postavk je čimmanj zavržene uporabne hrane. Neizobežno dejstvo je, da pri pripravi hrane nastajajo tudi “odpadki”, ki pa v velikih primerih ni potrebno da to so. Eno od takih “odpadkov” so tudi olupki, o čebulnih in česnovih smo že pisali Lupine čebule in česna niso za v smeti , tukaj govorimo o jabolčnih, kmalu bomo še o krompirjevih.

Ko boste naslednjič lupili jabolka, olupkov ne zavrzite, koristno jih uporabite tako za jedačo kot za pijačo.
Olupki jabolk vsebujejo največji delež vlaknin, precej vitaminov kot so biotin, vitamin B6, K in C, od mineralov pa mangan, kalij in železo, zaželeno je da jabolka uživamo sveža skupaj z olupki. Jabolka so polna antioksidantov, še največ se jih skriva prav v olupkih.
Jabolko je najboljši vir prehranskih polifenolov, ki učinkoviti antioksidanti, kar so pokazale tudi številne študije. Polifenoli ščitijo pred različnimi nevrološkimi in rakavimi obolenji in tudi pred sladkorno boleznijo.
V jabolčnih olupkih se skriva tudi pravi zaklad – študije kažejo, da imajo jabolčni olupki visoko vsebnost kvercetinskih glikozidov. Kvercetin pa je poznan kot učinkovit »čistilec prostih radikalov« v organizmu in dokazano koristen v boju proti virusnim obolenjem.

V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj možnosti za uporabo jabolčnih olupkov in tudi peščišča, koristno in dobro za zdravje pa bo, da izbirate domača, lokalno pridelana, čimmanj tretirana jabolka, ki niso bila škropljena v času vegetacije ali obdelana za transport, saj boste tako brez skrbi tudi glede neoporečnosti olupkov.
Ne glede kako bomo pripravili spodnje dobrote, ali kot “ostanke” ali pa bomo za to namensko naredili jabolčne olupke, izberemo zdrava jabolka, da so tudi olupki lepi, brez raznih pik in gnilobe. Jabolka in olupke dobro operemo, očistimo, posušimo in lepo olupimo.

Pripravite jabolčni čips
Kako spremeniti jabolčne olupke v okusen čips? Olupke rahlo zmočite z vodo ter potresite s sladkorjem in cimetom – za olupke šestih jabolk potrebujete okoli 30 gramov sladkorja in pol čajne žličke cimeta, seveda pa lahko količine prilagodite svojemu okusu, sladkate lahko tudi z medom, lahko dodate tudi malo masla in ščepec soli. Vse skupaj položite na papir za peko, olupke lepo razprostrite, da se ne prekrivajo in pecite v pečici, ogreti na 150 stopinj C, dokler ne postanejo lepo hrustljavi in se obarvajo lepo rjavo. Tako pripravljen čips ohladite, nato pa ga po želji še dodatno začinite po svojem okusu in prigrizek je pripravljen. Z veseljem ga bodo grizljali tudi vaši najmlajši.
Drugi način je, da olupke jabolk naložimo na pladnje sušilca ali ventilatorske pečice in jih približno 24 ur sušimo na največ 60° C, čas pa je odvisen tudi od debeline, vlažnosti olupkov in količine na pladnju.
Posušene olupke shranimo v zaprti posodi, ki je primerna za shranjevanje živil, morajo biti dobro posušeni, tako, da se lahko prelomijo. Hranimo jih lahko tudi več let, saj ne izgubijo svojih pomembnih sestavin.

Skuhajte čaj iz jabolčnih olupkov
Čaj lahko skuhate tako iz svežih kot iz posušenih olupkov.
Čaj iz svežih jabolčnih olupkov pripravite po naslednjem receptu: Dve pesti olupkov (6-7 jabolk) zalijte z litrom vode, dodajte žlico limoninega soka in pol čajne žličke ali eno paličico cimeta. Zavrite in kuhajte 10 do 15 minut, ko se nekoliko ohladi, precedite, tekočini dodajte še med in limonin sok. Okusen, aromatičen in zdrav čaj bo navdušil vse člane družine, če pa ste uporabili globoko rdeča jabolka, bo še privlačne rožnate barve. Je pa čaj iz jabolčnih olupkov po okusu zelo odvisen od vrste jabolk, ki smo jih uporabili, vseeno pa vedno ostaja zelo izrazit vonj po jabolkih.
Čaj iz posušenih olupkov. Olupke najprej posušite na soncu ali v sušilcu ali pa jih posušite tako, da jih postavite v toplo pečico (od 40 do 50 stopinj C), dokler ne postanejo krhki. Tako posušene olupke lahko dodate svojim čajnim mešanicam ali pa čaj skuhate samo iz njih.
Čaj iz jabolčnih olupkov zares pomaga pri stresu, nespečnosti, otožnosti, pomirja duševne bolezni in živčna obolenja, saj krepi živce. Pijemo lahko toplega ali hladnega.

Dodajte jih v solate
Olupke narežite na tanke trakce in jih dodajte v solato, ki naj bo po možnosti pripravljena iz sezonskih sestavin. Dobro se podajo k navadni zeleni solati, solatam z repo ali peso, z njimi pa lahko obogatite tudi zeljnato solato ali solato iz črne redkve. Jabolčni olupki bodo poskrbeli za svež in rahlo sladko-kiselkast okus.

Dodajte jih v palačinke in ostale sladice
Drobno narezane koščke jabolčnih olupkov pomešajte s cimetom, medom ali sladkorjem ter limoninim sokom in to uporabite kot namaz za palačinke. Enako mešanico lahko uporabite tudi pri številnih drugih sladicah, kot so mafini in vaflji.

Pripravite 0svežilni in zdravilni napitek
Osvežilni in krepčilni napitek dobite tudi, če skuhate jabolčne olupke, ki jim dodate cimet in ingver. Pustite, da narahlo vre 10 minut, nato pustite, da se nekoliko ohladi in precedite. Ko je napitek hladen, mu lahko dodate še med ter limonin ali pomarančni sok.

SIRUP IZ JABOLČNIH OLUPKOV
V posodo damo cca 400 g ostankov jabolk (jabolčnih olupkov in peščišča) in jih zalijemo z vodo (cca 1 liter) , dodamo še malo lupinice limone (netretirane) ter klinčke (3 kos). Zavremo, zmanjšamo ogenj in kuhamo še 40 minut, da postanejo olupki povsem mehki (se skoraj razpustijo). Nato tekočino precedimo, dodamo še 3-5 žličk sladkorja (količina je odvisna od kislosti jabolk) in sok polovice limone. Vse skupaj pokuhamo še 10 minut in nalijemo v sterilizirano steklenico. Sirup pijemo razredčenega z vodo.

NEGA KOŽE
Olupke lahko uporabimo tudi za nego kože. Jabolka olupimo čim tanjše in z notranjo stranjo olupka natremo in rahlo zmasiramo kožo. Jabolčna kislina in zrnasta struktura mesa jabolk bosta na koži delovala kot nežen piling, s prijetno masažo pa boste še dodatno prekrvavili kožo.

Kupujemo živila ali prekupčujemo s plastiko

Hiter način življenja, instant prehrana in diskontne prodajalne so povsem spremenili nakupovalne navade ljudi na področju živil. Zato, da trgovci kujejo dobičke smo primorani poleg živil kupiti še kup embalažnih materialov od plastike, folije, stekla, kartona, kovin ali lesa. Zadnji res niso tako problematični (steklo, papir in kovine) predvsem iz trajnostnega vidika, saj jih lahko ponovno uporabimo. Vseeno pa ob tem nastanejo dodatni stroški, ki povsem po nepotrebnem povečujejo ceno izdelka in dodatno obremenjujejo naš planet s sproizvodnjo le teh in izkoriščajo dodatne naravne in energetske resurse. Upoštevati je potrebno, da je moral te materiale nekdo proizvesti, jih pripeljati do porabnika in to moramo plačati ob nakupu živil, nenazadnje je potrebno te odpadke nekako “odstraniti” in to plačamo spet porabniki živil.

Res nekatera, predvsem predelana živila, ne morejo drugače kot v nekakšni embalaži opraviti poti od proizvajalca k potrošniku, vendar bi morali za to uporabiti predvsem trajnostno embalažo, predvsem iz stekla, kovine ali lesa, čimveč tudi vračljive ali uporabne za kaj drugega.

Povprečno gospodinjstvo ustvari letno samo iz naslova embaže zapakiranih živil (brez transportnih vrečk) cca 45 kg plastičnih odpadkov in dobrih 15 kg kovinskih odpadkov

Poglejmo nekaj primerov “kaj kupimo poleg živil”:
– 800 g narezanega kruhu ali štruca v foliji ali toast 500 g – 6 do 8 g folije
– 10 kos zapakiranih žemelj – 11 g folije
– narezana mortadela 150 g – 35 g plastike
– narezan sir 150 g – 17 g plastike
– hrenovka 20 g – 3 g folije
– jogurt 220 g – 10 g plastike
– ribja konzerva – 30 do 35 g kovine
– plastenka 1 l – 36 do 40 g plastike
– tetrapak 1,5 l – 53 g raznih materialov

Razmislimo o tem, da v Sloveniji zavržemo precej hrane – letno cca 68 kg po osebi oziroma 272 kg po štiričlanski članski družini. Vsa embalaža te zavržene hrane je bila nepotrebna, tako je bil stran vržen tudi denar, energetski resursi, transport, smo pa ob tem še dodatno po nepotrebnem obremenili naš planet.

Marsikateri izdelek je “bogato zapakiran” najbrž z namenom, da nekaj več izgleda in s tem daje kupcu občutek, da je kupil malo več, kot je dejansko v embalaži. To se pogosto dogaja pri sladkarijah, tako imajo polnjeni čokoladni bomboni z neto težo 280 g še 58 g v glavnem plastične embalaže in folije ter kartona. Ali pa še naslednji primer: 18 manjših keksov po 14 g (skupaj cca 250 g ) je pakirano v 45 g embalaže (32 g karton + 2x6g plastike).

Kaj lahko naredimo sami:

  • kupujemo živila postrežno, ne v predpakiranih porcijah;
  • kupujte izdelke v rinfuzi, namesto v posamičnih pakiranjih;
  • če rabite večje količine in je to mogoče, kupite večje pakiranje, namesto več manjših pakiranj;
  • izogibajte se izdelkov z več vrstami embalaže (plastika, papir, folija in podobno);
  • če že kupimo tudi dodatno embalažo, to uporabimo za shranjevanje lastnih pridelkov (raznorazni kozarci, steklenice, tudi razne škatlice …), ali pa uporabimo za shranjevanje in sortiranje raznoraznih stvari v domu (npr. kozarci, steklenice, razne škatle ..);
  • izbirajte proizvode v embalaži, ki jo boste lahko uporabili za ponovno polnjenje ali za kakšnen drug namen (steklovina, kartonska embalaža, platnene vrečke in podobno);
  • izogibajmo se plastiki, če je možnost vzemite namesto plastične papirnato vrečko;
  • uporabljajte vračljivo ali lastno embalažo – marsikateri “osveščeni” ponudnik že nudi to možnost;
  • če proizvoda ne boste rabili takoj, kupite tistega, ki ima daljši rok uporabe;
  • predvsem pa se bo potrebno odreči malo akomoditete in vložiti malo več izvirnosti pri nakupovanju živil.

Lupine čebule in česna niso za v smeti

Najnovejši trend v kulinariki je kuhanje, pri katerem  ne zavržemo skoraj nobenega dela zelenjave ali sadja, saj se čedalje več  ljudi zaveda dejstva, da imajo olupki sadja in zelenjave polno antioksidantov ter drugih zdravilnih in koristnih hranil, ki spodbujajo zdravje na različnih ravneh. Tako teh hranil zaradi  nevednosti ne moremo kar zavreči v smeti.  Že v  času naših babic je bilo nepredstavljivo, da bi zavrgli katerikoli del zelenjave – vse se je porabilo, tudi lupine čebule in česna,

Čebula in česen sta v kulinariki  najbolj uporabljeni zelenjavi v kuhinjah po vsem svetu in večina ljudi zunanjo “papirnato” lupino te zelenjave zavrže.  Dejansko pa je lahko ta del celo bogatejši s hranili kot sočni del glave.  Verjetno je še najbolj poznana uporaba čebulnih olupkov  za barvanje jajc za velikonočne pirhe , mi pa vam ponujamo še nekaj nasvetov, kako lahko izkoristite »odpadne« lupine čebule in česna.

Najprej pa poglejmo kaj dobrega se skriva v lupinah čebule in česna

Tanka lupina, ki varuje plod čebule in česna, je odličen vir vitaminov A, C, E, antioksidantov in flavonoidov. Olupki čebule so polni kvercetina,  rastlinskega flavonoida, močnega antioksidanta s protivnetnimi učinki na telo. Lupina česna vsebuje fenilpropanoide, antioksidante, ki ščitijo srce, pomagajo v boju proti procesu staranja, podpirajo ter krepijo imunski sitem, znižujejo raven skupnega holesterola in krvni tlak

Kako uporabiti čebulne in česnove olupke

Najprej pomembno opozorilo oziroma nasvet. Če želite česen in čebulo uporabiti skupaj z lupino, izberite zelenjavo, ki ste jo:  ali pridelali sami, ali je lokalnega porekla, pridelana pri poznanem in preverjenem  pridelovalcu, ali pa je iz biodinamičnega kmetovanja. Lahko je tudi iz lokalne ekološko pridelane zelenjave. Ne uporabljajte pa lupin čebule in česna nekontroliranega porekla,  tudi EKO certifikati iz drugih delov sveta so vprašljivi.  Zavedati se je potrebno, da lupina ne koncentrira le velikega števila koristnih snovi, ampak tudi škodljivih.

Najlažje bomo olupke izkoristili, da suho lupino zmeljemo in jo dodamo jedem kot začimbo. Lahko pa jih pustite tudi v velikih kosih in uporabite na enak način kot lovorjev list in jih odstranite preden jed postavite na mizo.  Suhi olupki čebule in česna niso le zdravi, temveč dajejo jedi poseben okus. To uporabimo pri raznih juhah, omakah, obarah, enolončnicah, kuhanju riža ali krompirja in podobno. Obrok bo tako poln antioksidantov, poleg tega pa bo dobil bogato barvo, odvisno od čebule, ki jo boste uporabili.

Lupine posušite, sesekljajte in pripravite kot zdravilni čaj. Posušene in zdrobljene lupine prelijte z vročo vodo, pustite 10 minut in precedite. Dnevno lahko popijete od dve do tri skodelice, če spijete to zvečer, bo to izboljšalo spanec.

Čebulo in česen lahko pečemo v pečici v olupku. Čebula postane sladka in mehka, česen pa dobi zanimiv, rahlo karamelni okus.

Česen je najbolj zdrav surov. Mlad česen porabimo v celoti, tudi aromatične lupine. Daleč najbolj koristno uporabimo česen, če kar ugriznemo v surovi strok in ga preprosto pojemo. Lahko ga tudi prepražimo, da dobi nekoliko karameliziran sladkast priokus, lupine pa nikar ne olupimo. Zaščitni sloj ohranja česen mehak v notranjosti, medtem ko v lupinah ostanejo hranljive snovi.

Ko se vas loteva prehlad je napitek iz čebulnih olupkov res odličen.
Sestavine:
– lupina dveh čebul
– kamilica  – 2 žlici
– posušeni timijan – 1 žlica
– voda  – 2 skodelici
Priprava:
Čebulne lupine nasekljamo in stresemo v vodo. Zavremo, dodamo še preostale sestavine in pustimo vreti 15 minut. Odstavimo in pokrijemo za 20 minut. Odcedimo, ohladimo in spijemo.
Čaj je presenetljivo dobrega okusa, izkušnje pa kažejo, da se učinkovitost pokaže že po dveh dneh pitja čaja.

Preženimo  insekte.  Žuželke preprosto odženemo tako, da se s čebulnimi olupki podrgnemo po koži, čebula obenem tudi pomirja boleče pike insektov in žuželk. Če čebulo vtremo na mesto pika, ublažimo srbenje in bolečino.

Nega las. Čebula je dobra za rast in zdravje las. Pripravite čaj iz čebulne lupine  (olupke dajte v lonec z vodo in kuhajte eno uro). Dobljeno zmes pustite nekaj časa, da se ohladi (lahko čez noč), odstranite olupke in  čaj uporabite za pranje las. To bo obenem odstranilo prhljaj in okrepilo lase, ten vaših las pa bo izrazitejši.

Glivice na nohtih.  Osem žlic zdrobljenih suhih lupin čebule prelijte s pol litra vodke. Pustite stati 10 minut in nato precedite.   V tinkturo namočite kos vate in nanesite na nohte z glivicami, 2- do 3-krat dnevno. Učinkovito je tudi namakanje stopal ali rok v topel čaj iz čebulnih lupin 20 do 30 minut.

Alergijske in druge bolezni. Lupine čebule so učinkovite proti kožnim boleznim, bradavicam in dermatitisu ter pomagajo pri oteklinah in krčnih žilah.  Lupine čebule in česna imajo protiglivične lastnosti, obkladki so učinkovito zdravilo za lajšanje srbeče kože.  Lupine čebule vsebujejo tudi veliko  kvercetina –  antioksidanta, ki lahko pomaga zmanjšati vnetje in prepreči osvobajanje histamina iz imunskih celic ter s tem lajšajo simptome alergij.

Kuhanje riža.  Rižu, ki se kuha, dodajte lupine nekaj čebul, ki jih po kuhanju preprosto odstranite. Tako bo riž obogaten s koristnimi snovmi in pridobil nenavadno barvo.

Kompostu dodajmo hranilne snovi. Namesto v kontejner za smeti olupke dodajte v kompost, tako boste v kompostni kup dodali koristna hranila.

Zalivanje rastlin. Sobne rastline zalijte s čajno mešanico iz olupkov. To je varen naravni dodatek.

Očistite zrak v stanovanju. Zelo enostavno in učinkovito očistite zrak v stanovanju tako, da v posodi zažgete ostanke česnovih lupin in pecelj, ki ostane po odstranitvi strokov. Zaprite prostor in počakajte da ostanki izgorijo, dim sicer ni najbolj prijeten, vendar uniči vse bakterije in viruse ter razkuži stanovanje. Če boste dodali  še nekaj listov lovorja bo učinek še boljši in vse bo še bolj aromatično. 

Naravno nad nadležne mušice

Prihaja obdobje polnega zorenja jagodičja in tudi sadja in s tem nadležnih mušic vsepovsod.
Prisotnost vinskih mušic v našem bivalnem okolju je zelo pogosta težava in velika nadloga, ne glede na letni čas. Napadajo sadje, ostanke hrane, pijače in zaidejo celo v hladilnik. Še bolj kot so neprijetne v domu, pa so škodljive v nasadih sadja in jagodičja pri pridelovanju jagod, ameriških borovnic, robid, ribeza, malin in aronije. Napadajo tudi koščičarje, grozdje in fige. Povzročajo drobne poškodbe sadežev v času zorenja.

Problem s sadnimi mušicami pri nas je postal v zadnjih desetih letih še večji, ker se je z globalno svetovno trgovino pri nas pojavila še azijska sadna mušica (Drosophila suzukii). Ta za razliko od navadnih vinskih mušic, ki jih privlačijo zmehčani ali gnijoči sadeži, v katerih že poteka fermentacija, tujerodna mušica odlaga jajčeca v zdrave plodove (že zrele ali še zoreče, bodisi na drevesu ali obrane).
Ob zmernih temperaturah zraka in visoki zračni vlažnosti se lahko v eni sezoni razvije tudi več kot 10 rodov razmnoževalnega kroga, saj traja razvoj od jajčeca do odrasle mušice od 8 do 15 dni.

Kaj lahko storimo in se znebimo te zoprne nadloge?

Najlažje tako, da jim nastavimo pasti oziroma vabe, v nadaljevanju vam podajamo nekaj predlogov za domače pasti, brez kemikalij, izključno iz domačih surovin in stvari v kuhinji.

Preproste in učinkovite domače pasti za mušice in mrčes za notranje prostore doma:
  • Vzemite kozarec, skledo, plastenko ali steklenico, v katero nalijte jabolčni ali vinski kis, ki mu po želji lahko dodate manjšo količino vode (več naj bo kisa kot vode). Vrh prekrijte s prozorno plastično folijo za živila, ki jo pritrdite z vrvico ali elastiko. V folijo napravite manjšo luknjico, da se bodo mušice ujele v past. Kis lahko zamenjate tudi z rdečim vinom, katerega vonju se vinske mušice prav tako ne morejo upreti. V kolikor se vam bo zdelo, da past iz kisa ni dovolj učinkovita, mu lahko primešate nekaj kapljic tekočega mila. Tako bodo mušice, ujete v past, lažje potonile.
  • Preprosto mešanico, ki bo uspešno privabljala mušice, pripravite iz litra vode, 2 žlic kisa, 2 žlic navadnega sladkorja, malo kvasa in nekaj kapljic detergenta za pomivanje posode. Vse skupaj zmešajte v posodi, ki jo postavite tja, kjer je mušic največ. Na površini tekočine se bodo hitro nabrale ujete mušice.
  • Učinkovita mešanica za lovljenje vinskih mušic je tudi zmes sladkorja, mleka in popra. Pripravite jo v loncu ali ponvi, v katero nalijte 250 ml mleka, dodajte 100 g sladkorja in 2 žlici mletega popra ter kuhajte 10 minut. Nato mešanico zlijte v nizko posodo in postavite na kuhinjski pult. Vonj mešanice bo privabil mušice, ki se bodo ujele in hitro potonile.
Zunanja lovna past za mušice in drugi mrčes:
  1. Vzamemo pollitrsko plastenko in na zgornjem delu zavrtamo v steno nekaj lukenj premera od 4 do 10 mm, skozi katere bo vstopal mrčes.
  2. V posodo nalijemo eno od naslednjih privabilnih raztopin, ki privlačijo mrčes:
  • cca 1dl jabolčnega ali vinskega kisa
  • zmes jabolčnega kisa in rdečega vina v razmerju 3:1 ter dodatkom žličke sladkorja na 1 liter tekočine
  • vodna suspenzija v obliki 20 g krušnega kvasa na 1 dl vode + 1 kavna žlička sladkorja. Zmes pustimo, da pri sobni temperaturi fermentira en dan.

3. Lovne pasti obesimo na veje že takoj po cvetenju in naj bodo postavljene na višino od 1,2 do 1,5 m od tal.

Na 1 L privabilne raztopine je potrebno dodati še kapljico tekočega pralnega sredstva za pomivanje posode. Čistilo zmanjšuje površinsko napetost raztopine in omogoča, da mušice hitreje potonejo.

ŠE DVE POMEMBNI OPOZORILI:
Ker plodove vinske mušice zelo privlačijo nasadi, kjer je veliko propadajočega sadja, je tudi na domačem vrtu zelo pomembno redno odstranjevanje propadajočih plodov.
Bodite pozorni, da odprte hrane ali pijač na puščate na pultih in mizah, saj to le še bolj privablja zoprne mušice

Z rabarbaro nad umazane lonce

Rabarbara, nekoč v vsakem vrtu, danes malo zapostavljena zelenjava, je zelo uporabna rastlina za kulinarične, zdravilne in tudi druge namene. Le ta vsebuje različne koristne snovi, ki ugodno vplivajo na naše zdravje, vendar moramo biti previdni, saj so užitna le stebla. Listi, ki jih pri prehrani ne smemo uporabljati, so strupeni – vsebujejo oksalno kislino, ki jo sicer najdemo tudi v steblih, vendar v manjših količinah.
Lahko pa te liste in tudi stebla koristno uporabimo, saj imajo odlično moč čiščenja. Oksalati, soli oksalne kisline, se lahko vežejo na težko topne minerale, kot sta vodni kamen in rja. To so že nekoč dobro vedele in s pridom izkoriščale gospodinje, ki so si z rabarbaro pomagale pri čiščenju kopalnice, loncev ožganih od navadnega ali plinskega štedilnika, kotlov in drugih stvari, ki sta jih napadla rja in vodni kamen.

.

Rabarbara – zelenjava, ki jo jemo kot sadje

Rabarbara, nepogrešljiva rastlina na vrtovih naših babic, je ena prvih znanilk pomladi na vrtu. Je trajnica in v naših krajih odlično uspeva, njena vzgoja je zelo enostavna. Tudi na domačem vrtu so že aprila njena stebla primerna za nabiranje.

Botanično je rabarbara (Rheum rhabarbarum) zelenjava iz družine dresnovk (Polygonaceae) in je sorodnica kislice in ajde, vendar pa njena debela, mesnata stebla kljub kislemu okusu uporabljamo predvsem kot sadje.
Rabarbara je pravzaprav zelenjava, ki jo jemo kot sadje.
Rabarbara ima močna stebla in velike, krpate liste. Užitna so le stebla, ki so rožnata, temnordeča ali zelena (odvisno od sorte, rastišča in obdobja), listi pa so zaradi velike vsebnosti oksalne kisline strupeni. Rabarbaro nabiramo oziroma kupujemo od aprila do septembra, ob ugodnih pogojih ali glede na vrsto rabarbare pa celo do prvih zmrzali. Pazimo, da nima preveč oksalne kisline, saj se delež te v rastni dobi povečuje.

Za kulinarične namene izberemo sveža, čvrsta, nepoškodovana stebla, ker ta kmalu postanejo mehka, vedno naberemo ali kupimo le toliko rabarbare, kolikor je potrebujemo. Shranimo jo v hladilniku in uporabimo v nekaj dneh, največ v enem tednu. Liste do uporabe pustimo na steblih, ker pomagajo ohranjati svežino. Rabarbaro lahko tudi zamrznemo – pred zamrzovanjem je ni treba blanširati, stebla le očistimo in narežemo.

Osnovna priprava rabarbare:
Liste odrežemo in zavržemo, stebla operemo in jim odstranimo vlaknasto ovojnico ter jih nato narežemo na poljubne kose. Surova je prekisla, da bi jo jedli, zato jo moramo skuhati, v vodo običajno dodamo tudi precej sladkorja. Rabarbaro dušimo ali poširamo 8 do 10 minut, lahko jo tudi spečemo v pečici (cca 20 minut) in jo nato uporabimo za raznovrstne jedi. Raziskujmo nove okuse z rabarbaro, dajmo ji priložnost, res nas bo presenetila. Spomladi je njena svežina kot nalašč, da nas poživi in odžene spomladansko utrujenost.

Uporaba v jedeh:

  • priprava jedi, ki se lahko shranjujejo dlje časa, kot naprimer kompoti, marmelade, sokovi.
  • priprava sladkih jedi, kot so: kolači in pite, peciva, biskviti, sadne kupe, palačinke, torte.
  • manj znano je, da se lahko rabarbara uporablja tudi v slanih receptih: pečeno v pečici jo lahko uporabimo namesto zelenjavne priloge ali pa jo vključimo v sladkaste omake. Lepo se bo podala ob pečeni perutnini ali svinjini, tudi k ribam z intenzivnejšim okusom. Odlična so opečena telečja jetrca v kombinaciji z gosto rabarbarino omako (Pripravimo jo tako, da na koščke narezano rabarbaro s ščepcem soli in nekaj žličkami sladkorja v zelo malo vode dušimo približno pol ure, da se rabarbara razpusti v gosto omako.)
  • dodamo jo špinačni kremni juhi ali poletni mešani solati,
  • pripravimo rižoto ali omako za sveže domače rezance – za sladko, aromatično pomladno pašto.
  • zlasti dobro se rabarbari podajo jagode in sladko-kislo sadje, kot so naprimer pomaranče.
  • odlično se ujema tudi z ingverjem, muškatnim oreškom in cimetom, jogurtom in vaniljevo kremo.
  • ugotovljeno je bilo, da lahko dodajanje rabarbare nekaterim izdelkom poveča njihovo stabilizacijo, zato se jo pogosto dodaja v jagodne džeme ali jabolčni pire. S tem se zmanjšuje možnost, da bi se izdelku spremenila barva, hkrati pa se povečajo tudi njegove antioksidativne lastnosti
  • če jo imamo na vrtu, lahko uporabimo tudi njena socvetja – tik pred cvetenjem jih oberemo, skuhamo v osoljeni vodi in pripravimo kot brokoli.

Zdravilni učinki:
Korenika kot čaj rahlo odvaja, nasploh je uporaba korenine rabarbare najbolj znana kot pomoč pri urejanju prebave, za lajšanje zaprtja, zmanjšanje oteklin in pomiritev opeklin in prehladov. Rabarbara pospešuje izločanje seča. Sok lahko dajemo vročičnim bolnikom, ker zelo gasi žejo. Kompot, slajen z medom, krepi ljudi po preboleli bolezni. Pospešuje prebavo in rahlo odvaja. Sok zelo ugodno vpliva na zobno sklenino. Uporabljali bi ga naj ljudje, ki jim sadni sokovi s svojo kislino povzročajo »skomine«. Zaradi adstringentnega delovanja na mukozne membrane jo uporabljajo tudi v te namene.

Zakaj je potrebna pozornost pri uporabi rabarbare:
Snov, zaradi katere je treba biti pri uporabi rabarbare previden, je oksalna kislina. Največ je vsebujejo listi, ki zaradi tega niso užitni, medtem ko jo v manjših količinah najdemo tudi v steblih. Oksalna kislina skupaj z drugimi toksini sproži težave pri presnovi kalcija v našem organizmu, kar lahko vodi do zastrupitve in celo do anafilaktične reakcije, pri pogostem uživanju pa do nastanka ledvičnih kamnov.

Tako rabarbare naj ne bi uživali ljudje z ledvičnimi pa tudi žolčnimi kamni. Prav tako ni primerna za bolnike z artritisom in protinom oziroma putiko, izogibajo pa naj se je tudi tisti, ki jih mučijo hemoroidi, in moški s težavami s prostato.
Strokovnjaki jo odsvetujejo tudi občutljivim skupinam, nosečnicam, doječim materam in seveda dojenčkom ter starejšim ljudem. Nekateri ljudje ne prenesejo rabarbare, ker preveč draži sluznico v ustih in črevesju.

Zanimivosti:

  • v preteklosti so rabarbarina stebla namočena v sladkor veljala kot cenovno dostopna sladica za otroke,
  • najbolj popularne jedi iz rabarbare so zagotovo pite, še posebej rabarbarina pita z jagodami, ki ji je 9. junija v ZDA posvečen celo svoj dan,
  • zaradi številnih koristnih lastnosti je bila rabarbara v 16. stoletju v Franciji dragocenejša od cimeta, v Angliji pa v 17. stoletju dražja od opija,
  • liste in stebla, ki dajo rumeno in rdečo barvo se lahko uporablja za barvanje jajc,
  • listi rabarbare odganjajo žuželke,
  • rabarbarina vlakna se lahko uporabljajo za pletenje puloverjev ali za izdelavo papirja.
  • v zdravilne namene se rabarbara uporablja na Kitajskem in v Tibetu že več kot 2000 let, v srednjem veku pa so z njo zdravili tudi arabski zdravniki.
  • rabarbaro lahko uporabite tudi za čiščenje, več v tem prispevku

Posvetlite lase
Rabarbaro lahko uporabite tudi za posvetlitev blond ali rjavih las. Polovico skodelice svežih, sesekljanih korenin za 20 minut postavite v pokrit lonec iz nerjavečega jekla, v katerem je za eno četrtino vode. Pustite čez noč, nato zjutraj odcedite. Najprej pripravek preizkusite na enem pramenu, če vam je všeč, si umijte lase, nato pa ‘barvo’ prelijte čez lase. Za večji učinek prelijte pripravek večkrat, nato lase posušite na zraku, ne izpirajte. Pazljivo, da vam tekočina ne gre v oči.

Zaščita rastlin:
Iz listov rabarbare lahko pripravimo odličen naravni insekticid v obliki čaja, ki ga pripravimo tako, da 1 kg listov prelijemo s 6 litrov kropa (vroče vode), namakamo 24 ur in precedimo. Čaj uporabimo pri gojenju zelja, repe in ostalih kapusnic (golšavost kapusnic) tako, da pred sajenjem zalijemo zemljo s čajem in tako bo manj težav s golšavostjo. Porovega molja odženemo tako, da s čajem zalijemo por, vrtnice pa škropimo s čajem in s tem preprečimo listno pegavost vrtnic.


Obiščite še kmečko tržnico ZDM in preverite možnost nakupa.

Osnovna pravila in navodila za pripravo čajev in čajnih mešanic

Pravilna uporaba zelišč je zelo pomembna. Čajne napitke vedno pripravljajte sveže in po navodilih, ki veljajo za posamezno rastlino. Zlasti je pomembno pravilno odmerjanje, ki je odvisno od kemijske sestave droge, njene terapevtske rabe in starosti osebe.
Zdravilni čaji vsebujejo eno ali več rastlinskih drog – posušenih zdrobljenih ali posušenih razrezanih zdravilnih rastlin oziroma njihovih delov (list, cvet, zel, plod, seme, korenika, korenina).
Čaji so osvežilni napitki prijetnega vonja in okusa, učinkujejo sproščujoče ali poživljajoče in blagodejno vplivajo na naš organizem. Običajno vsebujejo flavonoide (rastlinski pigmenti, ki imajo sposobnost prilagoditi reakcije organizmov na alergene in viruse)  vitamine, mineralne snovi, čreslovine in eterična olja, lahko tudi sluz, grenčine, kisline, smole ali sladkor,  delujejo antioksidativno in antimikrobno.
Tradicionalno iz zelišč pripravljamo čaje na tri načine:

  • poparek
  • prevretek
  • prelivek

POPAREK ali IZVLEČEK Z VROČO VODO (infuz):
Večino čajnih mešanic ali posameznih zdravilnih rastlin pripravimo kot poparek, ki se pripravi predvsem iz nežnejših delov(cvetov, listi..). Pri tem se sproščajo eterična olja pa tudi sluzi in grenčine.  Čajno mešanico prelijemo z vročo ali vrelo vodo in vmes večkrat premešamo, dobro  je, če posodo pokrijemo.  Pri rastlinah, ki vsebujejo eterična olja, voda ne sme več vreti. Običajna mera je 1 žlička* na skodelico vode, oziroma  4 čajne žličke* na 1 liter vrele vode. Rastline pustimo stati v vodi od 6 do 10 minut (v nekaterih primerih tudi do 20 minut), nato pripravek precedite in ga popijte ali uporabite kako drugače.  Pijemo ga lahko kot čaj ali ga uporabimo za grgranje, za zunanjo uporabo pa s poparkom namočimo obkladke ali ga uporabimo kot dodatek v kopeli.

PREVRETEK (dekokt):
Rastline, pri katerih so zdravilni deli še posebno trdi, je treba prekuhati. Prevretek je napitek iz trdnih drog (korenina, skorja), v katere voda težje prodre, ali iz drog, ki vsebujejo temperaturno obstojne zdravilne snovi. Rastlinske dele prelijte z mrzlo vodo in segrejte do vretja, nato pa jih pokrite kuhajte še kakih deset minut (če gre za korenino, od 5 do 10 minut, če gre za skorjo, pa 20 minut). Prevretek naj nekaj časa stoji, nato ga precedimo, običajno ga pijemo ohlajenega. Zelišč z eteričnim oljem ne smemo prekuhati, saj bi olja izhlapela.

PRELIVEK  ali HLADEN NAMOK (macerat):
Nekatere rastline, katerih droge so temperaturno občutljive (npr. slez, pelin, tavžentroža, encijan, …)  hladno namakamo, saj tako izločijo več učinkovin, kot če bi jih poparili. Temu pravimo hladen namok ali prelivek . V 1 liter vode sobne temperature namočimo 4 čajne žličke* rastline. Pustimo da stoji čez noč  oziroma predpisani čas, odvisno od vrste droge (šest do osem ur) in občasno premešajte. Naslednje jutro prelivek precedite in ga počasi segrejte na temperaturo, primerno za pitje.

PITJE ČAJEV OB ZDRAVLJENJU ALI PREVENTIVI:
Za zdravstvene namene lahko, tako pri poparku kot pri hladnem namoku čaj spijemo 3 krat dnevno po 1 skodelico ali pijemo liter čaja po požirkih skozi dan. Pri tem naredimo par požirkov na vsako uro.  Tradicionalne čaje običajno pijemo 3 tedne, nato naredimo en teden pavze.  Po tedenskem premoru lahko kuro spet ponovimo.
Zdravilnih čajev se običajno ne sladka.  To je zlasti pomembno pri čajih za lajšanje  prebavnih težav in težav z drisko. V tem primeru sladkor deluje rahlo odvajalno in bi s tem zmanjšal učinek zelišč, ki zapirajo.
Izjema pri sladkanju so čaji za potenje in prehlade, ki jih sladkamo z medom, bezgovim ali sadnim sirupom.
Zdravilni čaji vsebujejo učinkovine v določeni koncentraciji. Zato je za zdravilni učinek pomembno, da jih pravilno uživamo. Za večino velja, da jih popijemo 3 do 4 čajne skodelice na dan. Tako kot pri drugih  zdravilih tudi z zdravilnim čajem ne smemo pretiravati, če želimo, da bo učinkovit in se bomo izognili morebitnim neželenim stranskim učinkom. Pripravimo ga vsakokrat sproti in ga svežega spijemo.  Če ga hranimo v hladilniku,  čaj izjemoma ostane uporaben do 24 ur.

* Čajna žlička droge tehta približno 1 gram.

Olje oljne ogrščice

Poleg spoznanja, da so hladno stiskana in nerafinirana ter organsko pridelana olja najbolj kvalitetna in s tem tudi najbolj zdrava, se v zadnjem času povečuje tudi nabor manj običajnih olj. Poleg standardnih sončničnih, bučnih in olivnih olj, se čedalje bolj uporablja tudi olje oljne ogrščice.

OLJNA OGRŠČICA (Brassica napus)
Oljna ogrščica je rastlina z živo rumenimi cvetovi (lat. ime: Brasica napus ),  spada v družino rastlin imenovanih križnice. Razvili so jo v Kanadi, zato tudi najbolje uspeva v hladnejših predelih. Je po svetu zelo razširjena oljnata poljščina,  še posebej pa v Indiji, na Japonskem in Kitajskem. Izredno koristna rastlina služi predvsem za predelave semena v jedilno olje in za gorivo imenovano biodizel. Poleg tega spada tudi med izredno dobre repelente mrčesa in je zelo pomembna tudi v prehrani domačih živali.

Olje oljne ogrščice:  
Olje je zelo zdravo in postaja vedno bolj priznano in iskano, saj vsebuje zelo koristne sestavine in je obstojnejše od drugih olj, saj obstoji tudi pri zelo visokih temperaturah. Zato je to olje zelo uporabno pri kuhi in koristno za zdrav način življenja.
Olje vsebuje;
– ugodne maščobne kisline
– zelo malo nasičenih maščob in veliko enkrat nenasičenih maščob (oleinska, linolna in linolenska kislina) . Prehrana, ki vsebuje veliko nasičenih maščobnih kislin, je namreč škodljiva in nekoristna za človeški organizem, saj lahko povzroči nastanek različnih srčnih bolezni.
– omega-3 maščobne kisline, katerih vsebnost je še nekoliko višja. Te maščobne kisline spadajo med izredno zdrave, redke in zelo zaželene sestavine v zdravi prehrani.
– veliko vitamina E v obliki tokoferolov
– folne kisline, sterole in karotenoidne snovi.

Razmerje omega 6 in omega 3 (esencialne maščobne kisline) je 2:1 kar je za človeško telo najbolj ugodno. Esencialne maščobne kisline imajo odločilno vlogo za normalno delovanje celičnih membran.

Olje lahko pomaga odpraviti nekatere izmed naslednjih zdravstvenih težav:
– zmanjšuje nastanek srčnih bolezni
– znižuje raven povišanega holesterola
– znižuje povečane maščobe v krvi
– izboljšuje presnovo
– krepi imunski sistem

Priporočilo: Pri nakupu se osredotočite samo na zdrava olja, ki so organsko pridelananerafinirana in hladno stiskana.   Vsem ostalim se je bolje izogniti!

Shranjevanje orehov

Orehi vsebujejo zelo veliko polinenasičenih maščobnih kislin (omega 3 in omega 6), zato ob daljšem in nepravilnem skladiščenju na svetlobi ali v vlažnem prostoru radi postanejo žarki. Žarkost je posledica oksidacije maščobnih kislin v živilih (to ne velja samo za orehe, to je primer tudi pri masti, maslu, mesu, slanini …). Temperatura okolja in energija svetlobe ta proces močno podpirata oziroma pospešujeta. Razgradne snovi, ki nastanejo pri oksidaciji maščobe, so večinoma aldehidi, ketoni ali alkoholi, žarkost pa okusimo že pri majhni koncentraciji aldehidov. Orehi lahko postanejo žarki tudi takrat, ko se na njih razvije plesen.
Ko so orehi enkrat žarki, se tega ne da več popraviti. Žarka maščoba sicer nima kakšnih večjih posledic za zdravje, res pa je, da maščoba v orehih ne vsebuje več koristnih maščobnih kislin omega 3 in omega 6, s tem pa je manjša tudi njihova hranilna vrednost. Problematično bi bilo lahko samo, če bi žarko maščobo uživali pogosto ali dlje časa, to bi lahko vplivalo tudi na zdravje, delno zaradi pomanjkanja esencialnih maščobnih kislin omega 3, delno pa zaradi toksičnosti produktov oksidacije.

Orehe je najboljše hraniti cele v lupini, saj je to najboljša zaščita pred oksidacijo maščobe in žarkostjo. Hranimo jih v papirnatih vrečkah v suhem, hladnem in temnem prostoru.

Ko orehe izluščimo se hitro začne proces oksidacije in to kmalu začutimo, saj dobijo žarek okus. Zato je zelo pomembno, kako jih shranjujemo. Nekaj nasvetov:

  • za krajši čas jih lahko shranite v temnem in hladnem prostoru v stekleni, kartonski, celofanski ali platneni embalaži (do 3 tednov)
  • če jih želite shraniti za dlje časa, pa jih v zaprti posodici ali dobro zaprti plastični vrečki dajte v hladilnik ali celo zamrzovalnik.
  • orehe lahko tudi zamrznete, tako vas bodo ”počakali” kar leto dni, uporabite dobro zaprto embalažo (najbolje če to naredite s strojčkom za vakuumsko pakiranje). Da ne absorbirajo tujih vonjav, jih shranjujte ločeno od drugih izdelkov.
  • najhitreje se pokvarijo mleti in nasekljani orehi, zato je boljše hraniti cela jedrca.
  • izluščene orehe ne shranjujte v plastični vrečki, ker bo pomanjkanje prezračevanja povzročilo njihovo gnitje.
  • rok trajanja oreškov pri sobni temperaturi je do dveh, treh tednov.

Lešnikovo mleko

Ne prenašate mleka živalskega izvora oziroma laktoze ali pa imate preprosto raje rastlinske različice mleka? Ali veste, da se da iz lešnikov narediti mlečni napitek, ki vas zagotovo ne bo razočaral? Zelo preprosto si ga naredite sami doma.

Kaj rabimo:
domače lešnike, vodo, sol (najboljši solni cvet), lahko pa dodamo še vanilijo in cimet za okus ter razkoščičene dateljne

Priprava: 
Cele oluščene lešnike čez noč namočimo v vodi (namakajo naj se od 8-12 ur). Naslednji dan odlijemo vodo in lešnike dobro operemo pod tekočo vodo. Damo jih v mešalnik in  prilijemo novo, prekuhano vodo v približnem razmerju 1 enota lešnikov in 4 enote vode, odvisno kako redko ali gosto mleko želite. Dodamo še ščepec soli, lahko še vanilijo, cimet in datlje. Vse skupaj dobro premešajte, nato pa precedite skozi gazo (lahko tetra plenico, vrečko za pranje perila ipd.). Mleko prelijemo v steklenico. V hladilniku ga lahko hranimo največ 4 dni.

Lešnikovo mleko je bogato z magnezijem, selenom, kalcijem, manganom, ima veliko vitamina E in tudi antioksidantov. Nima holesterola in ne sledov antibiotikov.
Priporočamo vam, da popijete skodelico lešnikovega mleka vsak dan.

V lešnikovo mleko lahko vmešate kosmiče, naredite smoothie s kakavom in konopljinimi proteini, ga uporabite za palačinke ali pa le kot dodatek vašemu čaju ali kavi.
Če v kozarec lešnikovega mleka dodate nekaj žlic kakava in za gostejši okus še banano, boste dobili izredno okusno sladico kremastega okusa.

Ostanke lešnikov lahko uporabite za kak smoothi ali pecivo , lahko tudi v jutranjih kosmičih.

Lešniki spadajo med živila z visoko energijsko vrednostjo in številnimi sestavinami, ki so nujne za ohranitev zdravja.
Lešnike srečamo v pecivu, tortah, keksih in čeprav se nam zdi, da jih pojemo veliko, bi jim vsaj v zimskem času morali posvetiti več pozornosti.


Kam pa po lešnike?
Najenostavnejše kar na E- kmečko tržnico ZDM