Vsi prispevki, ki jih je objavil/a admin

Z rabarbaro nad umazane lonce

Rabarbara, nekoč v vsakem vrtu, danes malo zapostavljena zelenjava, je zelo uporabna rastlina za kulinarične, zdravilne in tudi druge namene. Le ta vsebuje različne koristne snovi, ki ugodno vplivajo na naše zdravje, vendar moramo biti previdni, saj so užitna le stebla. Listi, ki jih pri prehrani ne smemo uporabljati, so strupeni – vsebujejo oksalno kislino, ki jo sicer najdemo tudi v steblih, vendar v manjših količinah.
Lahko pa te liste in tudi stebla koristno uporabimo, saj imajo odlično moč čiščenja. Oksalati, soli oksalne kisline, se lahko vežejo na težko topne minerale, kot sta vodni kamen in rja. To so že nekoč dobro vedele in s pridom izkoriščale gospodinje, ki so si z rabarbaro pomagale pri čiščenju kopalnice, loncev ožganih od navadnega ali plinskega štedilnika, kotlov in drugih stvari, ki sta jih napadla rja in vodni kamen.

.

Rabarbara – zelenjava, ki jo jemo kot sadje

Rabarbara, nepogrešljiva rastlina na vrtovih naših babic, je ena prvih znanilk pomladi na vrtu. Je trajnica in v naših krajih odlično uspeva, njena vzgoja je zelo enostavna. Tudi na domačem vrtu so že aprila njena stebla primerna za nabiranje.

Botanično je rabarbara (Rheum rhabarbarum) zelenjava iz družine dresnovk (Polygonaceae) in je sorodnica kislice in ajde, vendar pa njena debela, mesnata stebla kljub kislemu okusu uporabljamo predvsem kot sadje.
Rabarbara je pravzaprav zelenjava, ki jo jemo kot sadje.
Rabarbara ima močna stebla in velike, krpate liste. Užitna so le stebla, ki so rožnata, temnordeča ali zelena (odvisno od sorte, rastišča in obdobja), listi pa so zaradi velike vsebnosti oksalne kisline strupeni. Rabarbaro nabiramo oziroma kupujemo od aprila do septembra, ob ugodnih pogojih ali glede na vrsto rabarbare pa celo do prvih zmrzali. Pazimo, da nima preveč oksalne kisline, saj se delež te v rastni dobi povečuje.

Za kulinarične namene izberemo sveža, čvrsta, nepoškodovana stebla, ker ta kmalu postanejo mehka, vedno naberemo ali kupimo le toliko rabarbare, kolikor je potrebujemo. Shranimo jo v hladilniku in uporabimo v nekaj dneh, največ v enem tednu. Liste do uporabe pustimo na steblih, ker pomagajo ohranjati svežino. Rabarbaro lahko tudi zamrznemo – pred zamrzovanjem je ni treba blanširati, stebla le očistimo in narežemo.

Osnovna priprava rabarbare:
Liste odrežemo in zavržemo, stebla operemo in jim odstranimo vlaknasto ovojnico ter jih nato narežemo na poljubne kose. Surova je prekisla, da bi jo jedli, zato jo moramo skuhati, v vodo običajno dodamo tudi precej sladkorja. Rabarbaro dušimo ali poširamo 8 do 10 minut, lahko jo tudi spečemo v pečici (cca 20 minut) in jo nato uporabimo za raznovrstne jedi. Raziskujmo nove okuse z rabarbaro, dajmo ji priložnost, res nas bo presenetila. Spomladi je njena svežina kot nalašč, da nas poživi in odžene spomladansko utrujenost.

Uporaba v jedeh:

  • priprava jedi, ki se lahko shranjujejo dlje časa, kot naprimer kompoti, marmelade, sokovi.
  • priprava sladkih jedi, kot so: kolači in pite, peciva, biskviti, sadne kupe, palačinke, torte.
  • manj znano je, da se lahko rabarbara uporablja tudi v slanih receptih: pečeno v pečici jo lahko uporabimo namesto zelenjavne priloge ali pa jo vključimo v sladkaste omake. Lepo se bo podala ob pečeni perutnini ali svinjini, tudi k ribam z intenzivnejšim okusom. Odlična so opečena telečja jetrca v kombinaciji z gosto rabarbarino omako (Pripravimo jo tako, da na koščke narezano rabarbaro s ščepcem soli in nekaj žličkami sladkorja v zelo malo vode dušimo približno pol ure, da se rabarbara razpusti v gosto omako.)
  • dodamo jo špinačni kremni juhi ali poletni mešani solati,
  • pripravimo rižoto ali omako za sveže domače rezance – za sladko, aromatično pomladno pašto.
  • zlasti dobro se rabarbari podajo jagode in sladko-kislo sadje, kot so naprimer pomaranče.
  • odlično se ujema tudi z ingverjem, muškatnim oreškom in cimetom, jogurtom in vaniljevo kremo.
  • ugotovljeno je bilo, da lahko dodajanje rabarbare nekaterim izdelkom poveča njihovo stabilizacijo, zato se jo pogosto dodaja v jagodne džeme ali jabolčni pire. S tem se zmanjšuje možnost, da bi se izdelku spremenila barva, hkrati pa se povečajo tudi njegove antioksidativne lastnosti
  • če jo imamo na vrtu, lahko uporabimo tudi njena socvetja – tik pred cvetenjem jih oberemo, skuhamo v osoljeni vodi in pripravimo kot brokoli.

Zdravilni učinki:
Korenika kot čaj rahlo odvaja, nasploh je uporaba korenine rabarbare najbolj znana kot pomoč pri urejanju prebave, za lajšanje zaprtja, zmanjšanje oteklin in pomiritev opeklin in prehladov. Rabarbara pospešuje izločanje seča. Sok lahko dajemo vročičnim bolnikom, ker zelo gasi žejo. Kompot, slajen z medom, krepi ljudi po preboleli bolezni. Pospešuje prebavo in rahlo odvaja. Sok zelo ugodno vpliva na zobno sklenino. Uporabljali bi ga naj ljudje, ki jim sadni sokovi s svojo kislino povzročajo »skomine«. Zaradi adstringentnega delovanja na mukozne membrane jo uporabljajo tudi v te namene.

Zakaj je potrebna pozornost pri uporabi rabarbare:
Snov, zaradi katere je treba biti pri uporabi rabarbare previden, je oksalna kislina. Največ je vsebujejo listi, ki zaradi tega niso užitni, medtem ko jo v manjših količinah najdemo tudi v steblih. Oksalna kislina skupaj z drugimi toksini sproži težave pri presnovi kalcija v našem organizmu, kar lahko vodi do zastrupitve in celo do anafilaktične reakcije, pri pogostem uživanju pa do nastanka ledvičnih kamnov.

Tako rabarbare naj ne bi uživali ljudje z ledvičnimi pa tudi žolčnimi kamni. Prav tako ni primerna za bolnike z artritisom in protinom oziroma putiko, izogibajo pa naj se je tudi tisti, ki jih mučijo hemoroidi, in moški s težavami s prostato.
Strokovnjaki jo odsvetujejo tudi občutljivim skupinam, nosečnicam, doječim materam in seveda dojenčkom ter starejšim ljudem. Nekateri ljudje ne prenesejo rabarbare, ker preveč draži sluznico v ustih in črevesju.

Zanimivosti:

  • v preteklosti so rabarbarina stebla namočena v sladkor veljala kot cenovno dostopna sladica za otroke,
  • najbolj popularne jedi iz rabarbare so zagotovo pite, še posebej rabarbarina pita z jagodami, ki ji je 9. junija v ZDA posvečen celo svoj dan,
  • zaradi številnih koristnih lastnosti je bila rabarbara v 16. stoletju v Franciji dragocenejša od cimeta, v Angliji pa v 17. stoletju dražja od opija,
  • liste in stebla, ki dajo rumeno in rdečo barvo se lahko uporablja za barvanje jajc,
  • listi rabarbare odganjajo žuželke,
  • rabarbarina vlakna se lahko uporabljajo za pletenje puloverjev ali za izdelavo papirja.
  • v zdravilne namene se rabarbara uporablja na Kitajskem in v Tibetu že več kot 2000 let, v srednjem veku pa so z njo zdravili tudi arabski zdravniki.
  • rabarbaro lahko uporabite tudi za čiščenje, več v tem prispevku

Posvetlite lase
Rabarbaro lahko uporabite tudi za posvetlitev blond ali rjavih las. Polovico skodelice svežih, sesekljanih korenin za 20 minut postavite v pokrit lonec iz nerjavečega jekla, v katerem je za eno četrtino vode. Pustite čez noč, nato zjutraj odcedite. Najprej pripravek preizkusite na enem pramenu, če vam je všeč, si umijte lase, nato pa ‘barvo’ prelijte čez lase. Za večji učinek prelijte pripravek večkrat, nato lase posušite na zraku, ne izpirajte. Pazljivo, da vam tekočina ne gre v oči.

Zaščita rastlin:
Iz listov rabarbare lahko pripravimo odličen naravni insekticid v obliki čaja, ki ga pripravimo tako, da 1 kg listov prelijemo s 6 litrov kropa (vroče vode), namakamo 24 ur in precedimo. Čaj uporabimo pri gojenju zelja, repe in ostalih kapusnic (golšavost kapusnic) tako, da pred sajenjem zalijemo zemljo s čajem in tako bo manj težav s golšavostjo. Porovega molja odženemo tako, da s čajem zalijemo por, vrtnice pa škropimo s čajem in s tem preprečimo listno pegavost vrtnic.


Obiščite še kmečko tržnico ZDM in preverite možnost nakupa.

Osnovna pravila in navodila za pripravo čajev in čajnih mešanic

Pravilna uporaba zelišč je zelo pomembna. Čajne napitke vedno pripravljajte sveže in po navodilih, ki veljajo za posamezno rastlino. Zlasti je pomembno pravilno odmerjanje, ki je odvisno od kemijske sestave droge, njene terapevtske rabe in starosti osebe.
Zdravilni čaji vsebujejo eno ali več rastlinskih drog – posušenih zdrobljenih ali posušenih razrezanih zdravilnih rastlin oziroma njihovih delov (list, cvet, zel, plod, seme, korenika, korenina).
Čaji so osvežilni napitki prijetnega vonja in okusa, učinkujejo sproščujoče ali poživljajoče in blagodejno vplivajo na naš organizem. Običajno vsebujejo flavonoide (rastlinski pigmenti, ki imajo sposobnost prilagoditi reakcije organizmov na alergene in viruse)  vitamine, mineralne snovi, čreslovine in eterična olja, lahko tudi sluz, grenčine, kisline, smole ali sladkor,  delujejo antioksidativno in antimikrobno.
Tradicionalno iz zelišč pripravljamo čaje na tri načine:

  • poparek
  • prevretek
  • prelivek

POPAREK ali IZVLEČEK Z VROČO VODO (infuz):
Večino čajnih mešanic ali posameznih zdravilnih rastlin pripravimo kot poparek, ki se pripravi predvsem iz nežnejših delov(cvetov, listi..). Pri tem se sproščajo eterična olja pa tudi sluzi in grenčine.  Čajno mešanico prelijemo z vročo ali vrelo vodo in vmes večkrat premešamo, dobro  je, če posodo pokrijemo.  Pri rastlinah, ki vsebujejo eterična olja, voda ne sme več vreti. Običajna mera je 1 žlička* na skodelico vode, oziroma  4 čajne žličke* na 1 liter vrele vode. Rastline pustimo stati v vodi od 6 do 10 minut (v nekaterih primerih tudi do 20 minut), nato pripravek precedite in ga popijte ali uporabite kako drugače.  Pijemo ga lahko kot čaj ali ga uporabimo za grgranje, za zunanjo uporabo pa s poparkom namočimo obkladke ali ga uporabimo kot dodatek v kopeli.

PREVRETEK (dekokt):
Rastline, pri katerih so zdravilni deli še posebno trdi, je treba prekuhati. Prevretek je napitek iz trdnih drog (korenina, skorja), v katere voda težje prodre, ali iz drog, ki vsebujejo temperaturno obstojne zdravilne snovi. Rastlinske dele prelijte z mrzlo vodo in segrejte do vretja, nato pa jih pokrite kuhajte še kakih deset minut (če gre za korenino, od 5 do 10 minut, če gre za skorjo, pa 20 minut). Prevretek naj nekaj časa stoji, nato ga precedimo, običajno ga pijemo ohlajenega. Zelišč z eteričnim oljem ne smemo prekuhati, saj bi olja izhlapela.

PRELIVEK  ali HLADEN NAMOK (macerat):
Nekatere rastline, katerih droge so temperaturno občutljive (npr. slez, pelin, tavžentroža, encijan, …)  hladno namakamo, saj tako izločijo več učinkovin, kot če bi jih poparili. Temu pravimo hladen namok ali prelivek . V 1 liter vode sobne temperature namočimo 4 čajne žličke* rastline. Pustimo da stoji čez noč  oziroma predpisani čas, odvisno od vrste droge (šest do osem ur) in občasno premešajte. Naslednje jutro prelivek precedite in ga počasi segrejte na temperaturo, primerno za pitje.

PITJE ČAJEV OB ZDRAVLJENJU ALI PREVENTIVI:
Za zdravstvene namene lahko, tako pri poparku kot pri hladnem namoku čaj spijemo 3 krat dnevno po 1 skodelico ali pijemo liter čaja po požirkih skozi dan. Pri tem naredimo par požirkov na vsako uro.  Tradicionalne čaje običajno pijemo 3 tedne, nato naredimo en teden pavze.  Po tedenskem premoru lahko kuro spet ponovimo.
Zdravilnih čajev se običajno ne sladka.  To je zlasti pomembno pri čajih za lajšanje  prebavnih težav in težav z drisko. V tem primeru sladkor deluje rahlo odvajalno in bi s tem zmanjšal učinek zelišč, ki zapirajo.
Izjema pri sladkanju so čaji za potenje in prehlade, ki jih sladkamo z medom, bezgovim ali sadnim sirupom.
Zdravilni čaji vsebujejo učinkovine v določeni koncentraciji. Zato je za zdravilni učinek pomembno, da jih pravilno uživamo. Za večino velja, da jih popijemo 3 do 4 čajne skodelice na dan. Tako kot pri drugih  zdravilih tudi z zdravilnim čajem ne smemo pretiravati, če želimo, da bo učinkovit in se bomo izognili morebitnim neželenim stranskim učinkom. Pripravimo ga vsakokrat sproti in ga svežega spijemo.  Če ga hranimo v hladilniku,  čaj izjemoma ostane uporaben do 24 ur.

* Čajna žlička droge tehta približno 1 gram.

Olje oljne ogrščice

Poleg spoznanja, da so hladno stiskana in nerafinirana ter organsko pridelana olja najbolj kvalitetna in s tem tudi najbolj zdrava, se v zadnjem času povečuje tudi nabor manj običajnih olj. Poleg standardnih sončničnih, bučnih in olivnih olj, se čedalje bolj uporablja tudi olje oljne ogrščice.

OLJNA OGRŠČICA (Brassica napus)
Oljna ogrščica je rastlina z živo rumenimi cvetovi (lat. ime: Brasica napus ),  spada v družino rastlin imenovanih križnice. Razvili so jo v Kanadi, zato tudi najbolje uspeva v hladnejših predelih. Je po svetu zelo razširjena oljnata poljščina,  še posebej pa v Indiji, na Japonskem in Kitajskem. Izredno koristna rastlina služi predvsem za predelave semena v jedilno olje in za gorivo imenovano biodizel. Poleg tega spada tudi med izredno dobre repelente mrčesa in je zelo pomembna tudi v prehrani domačih živali.

Olje oljne ogrščice:  
Olje je zelo zdravo in postaja vedno bolj priznano in iskano, saj vsebuje zelo koristne sestavine in je obstojnejše od drugih olj, saj obstoji tudi pri zelo visokih temperaturah. Zato je to olje zelo uporabno pri kuhi in koristno za zdrav način življenja.
Olje vsebuje;
– ugodne maščobne kisline
– zelo malo nasičenih maščob in veliko enkrat nenasičenih maščob (oleinska, linolna in linolenska kislina) . Prehrana, ki vsebuje veliko nasičenih maščobnih kislin, je namreč škodljiva in nekoristna za človeški organizem, saj lahko povzroči nastanek različnih srčnih bolezni.
– omega-3 maščobne kisline, katerih vsebnost je še nekoliko višja. Te maščobne kisline spadajo med izredno zdrave, redke in zelo zaželene sestavine v zdravi prehrani.
– veliko vitamina E v obliki tokoferolov
– folne kisline, sterole in karotenoidne snovi.

Razmerje omega 6 in omega 3 (esencialne maščobne kisline) je 2:1 kar je za človeško telo najbolj ugodno. Esencialne maščobne kisline imajo odločilno vlogo za normalno delovanje celičnih membran.

Olje lahko pomaga odpraviti nekatere izmed naslednjih zdravstvenih težav:
– zmanjšuje nastanek srčnih bolezni
– znižuje raven povišanega holesterola
– znižuje povečane maščobe v krvi
– izboljšuje presnovo
– krepi imunski sistem

Priporočilo: Pri nakupu se osredotočite samo na zdrava olja, ki so organsko pridelananerafinirana in hladno stiskana.   Vsem ostalim se je bolje izogniti!

Shranjevanje orehov

Orehi vsebujejo zelo veliko polinenasičenih maščobnih kislin (omega 3 in omega 6), zato ob daljšem in nepravilnem skladiščenju na svetlobi ali v vlažnem prostoru radi postanejo žarki. Žarkost je posledica oksidacije maščobnih kislin v živilih (to ne velja samo za orehe, to je primer tudi pri masti, maslu, mesu, slanini …). Temperatura okolja in energija svetlobe ta proces močno podpirata oziroma pospešujeta. Razgradne snovi, ki nastanejo pri oksidaciji maščobe, so večinoma aldehidi, ketoni ali alkoholi, žarkost pa okusimo že pri majhni koncentraciji aldehidov. Orehi lahko postanejo žarki tudi takrat, ko se na njih razvije plesen.
Ko so orehi enkrat žarki, se tega ne da več popraviti. Žarka maščoba sicer nima kakšnih večjih posledic za zdravje, res pa je, da maščoba v orehih ne vsebuje več koristnih maščobnih kislin omega 3 in omega 6, s tem pa je manjša tudi njihova hranilna vrednost. Problematično bi bilo lahko samo, če bi žarko maščobo uživali pogosto ali dlje časa, to bi lahko vplivalo tudi na zdravje, delno zaradi pomanjkanja esencialnih maščobnih kislin omega 3, delno pa zaradi toksičnosti produktov oksidacije.

Orehe je najboljše hraniti cele v lupini, saj je to najboljša zaščita pred oksidacijo maščobe in žarkostjo. Hranimo jih v papirnatih vrečkah v suhem, hladnem in temnem prostoru.

Ko orehe izluščimo se hitro začne proces oksidacije in to kmalu začutimo, saj dobijo žarek okus. Zato je zelo pomembno, kako jih shranjujemo. Nekaj nasvetov:

  • za krajši čas jih lahko shranite v temnem in hladnem prostoru v stekleni, kartonski, celofanski ali platneni embalaži (do 3 tednov)
  • če jih želite shraniti za dlje časa, pa jih v zaprti posodici ali dobro zaprti plastični vrečki dajte v hladilnik ali celo zamrzovalnik.
  • orehe lahko tudi zamrznete, tako vas bodo ”počakali” kar leto dni, uporabite dobro zaprto embalažo (najbolje če to naredite s strojčkom za vakuumsko pakiranje). Da ne absorbirajo tujih vonjav, jih shranjujte ločeno od drugih izdelkov.
  • najhitreje se pokvarijo mleti in nasekljani orehi, zato je boljše hraniti cela jedrca.
  • izluščene orehe ne shranjujte v plastični vrečki, ker bo pomanjkanje prezračevanja povzročilo njihovo gnitje.
  • rok trajanja oreškov pri sobni temperaturi je do dveh, treh tednov.

Lešnikovo mleko

Ne prenašate mleka živalskega izvora oziroma laktoze ali pa imate preprosto raje rastlinske različice mleka? Ali veste, da se da iz lešnikov narediti mlečni napitek, ki vas zagotovo ne bo razočaral? Zelo preprosto si ga naredite sami doma.

Kaj rabimo:
domače lešnike, vodo, sol (najboljši solni cvet), lahko pa dodamo še vanilijo in cimet za okus ter razkoščičene dateljne

Priprava: 
Cele oluščene lešnike čez noč namočimo v vodi (namakajo naj se od 8-12 ur). Naslednji dan odlijemo vodo in lešnike dobro operemo pod tekočo vodo. Damo jih v mešalnik in  prilijemo novo, prekuhano vodo v približnem razmerju 1 enota lešnikov in 4 enote vode, odvisno kako redko ali gosto mleko želite. Dodamo še ščepec soli, lahko še vanilijo, cimet in datlje. Vse skupaj dobro premešajte, nato pa precedite skozi gazo (lahko tetra plenico, vrečko za pranje perila ipd.). Mleko prelijemo v steklenico. V hladilniku ga lahko hranimo največ 4 dni.

Lešnikovo mleko je bogato z magnezijem, selenom, kalcijem, manganom, ima veliko vitamina E in tudi antioksidantov. Nima holesterola in ne sledov antibiotikov.
Priporočamo vam, da popijete skodelico lešnikovega mleka vsak dan.

V lešnikovo mleko lahko vmešate kosmiče, naredite smoothie s kakavom in konopljinimi proteini, ga uporabite za palačinke ali pa le kot dodatek vašemu čaju ali kavi.
Če v kozarec lešnikovega mleka dodate nekaj žlic kakava in za gostejši okus še banano, boste dobili izredno okusno sladico kremastega okusa.

Ostanke lešnikov lahko uporabite za kak smoothi ali pecivo , lahko tudi v jutranjih kosmičih.

Lešniki spadajo med živila z visoko energijsko vrednostjo in številnimi sestavinami, ki so nujne za ohranitev zdravja.
Lešnike srečamo v pecivu, tortah, keksih in čeprav se nam zdi, da jih pojemo veliko, bi jim vsaj v zimskem času morali posvetiti več pozornosti.


Kam pa po lešnike?
Najenostavnejše kar na E- kmečko tržnico ZDM

Vsestransko laneno seme

Laneno seme je seme vsestranske  rastline  lan (Linum usitatissuimum),   včasih  pri nas zelo popularne in množične kulturne rastline.
Vsebuje do 30 % vlaknin in je bogat vir omega 3 in omega 6 maščobnih kislin, ureja prebavo, znižuje holesterol, uravnava krvni tlak, preprečuje in zavira vnetja ter bolezni srca in ožilja.

Laneno seme skrbi za zdravo srce
Številni laneno seme označujejo za eno izmed najbolj zdravilnih rastlin na svetu, saj pripomore k zniževanju tveganja za srčne bolezni, ter preprečuje celo srčno kap. To je povezano z dejstvom, da laneno seme, ki se ga prišteva tako k semenom kot tudi k vlakninam, povečuje raven koristnega holesterola HDL, ter zmanjšuje nivo škodljivega holesterola LDL.
Prav tako skrbi za uravnovešanje krvnega tlaka in nivo trigliceridov v krvi, s čimer pripomore h krepitvi srca in preprečuje poškodbe ožilja. Laneno seme je bogato z omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami , ki preprečujejo strjevanje krvi, nekatere študije pa so prišle do rezultatov, da znižujejo tudi krvni pritisk.

Laneno seme preprečuje nastanek raka in diabetesa
Čudežna rastlina, ki so jo odkrili že 3000 let pred našim štetjem, na ozemlju takratnega Babilona, je koristna tudi v boju zoper diabetes tipa 2. Laneno seme pomaga pri zniževanju nivoja sladkorja v krvi takoj po obroku ter k dvigu nivoja inzulina v krvi. Zanimivo pa je, da naj bi laneno seme prav tako uspešno preprečevalo tudi nastanek raka prostate.
Vzrok je v antioksidantih ligninih, ki iz telesa izločajo škodljive proste radikale, atomske in ionske komplekse, ki škodujejo celicam in lahko povzročijo razvoj številnih bolezni. Lignini vsebujejo tudi veliko rastlinskega estrogena, kateri naj bi preprečeval nastanek raka na dojkah, pomaga pa tudi pri lajšanju težav, ki se pojavijo med menopavzo.

Laneno seme uravnava prebavo
Uživanje lanenega semena ugodno vpliva na uravnavanje prebave, spodbujanje metabolizma in preprečevanje črevesnih nevšečnosti. Laneno seme namreč spada med vlaknine, za katere je znano, da dobrodejno vplivajo na prebavni trakt, saj delujejo kot naravno, blago odvajalo, zato pospešijo izločanje blata in s tem odvečnih snovi v telesu.
Laneno seme v črevesju deluje kot nekakšno strgalo, ki očisti nepotrebne snovi, poleg tega pa predstavlja hrano za telesu prijazne bakterije, ki krepijo prebavila.

Kako uživati laneno seme?
Laneno seme je priporočljivo uživati redno, lahko vsak dan, od eno dve veliki žlici, ki jih pomešamo z desetkrat toliko vode. Povedano drugače, svetuje se, da 25-30 gramov lanenega semena zmešamo z 250- 300 gramov tekočine, lahko mlekom ali vodo. Laneno seme je odličen in okusen dodatek kosmičem, jogurtu ali kot posip na kruhu, lahko pa si ga privoščite tudi s sadjem. Laneno seme ni škodljivo, uživajo pa ga lahko tudi nosečnice.
Ko uživamo laneno seme, je pomembno, da ga prej drobno zmeljemo v kavnem mlinčku ali blenderju. Tako dobimo kar največ njegovih hranilnih učinkovin, sicer bi cela semena preprosto prečkala naš prebavni trakt, ne da bi iz njih karkoli absorbirali. Poleg tega zmleta lanena semena zaužijmo takoj, saj so zelo nagnjena k oksidaciji in s tem izgubi mnogih hranil.

Vsakodnevno uživanje približno ene žlice zmletih lanenih semen (najbolje zjutraj na tešče, z velikim kozarcem vode), praviloma prinaša naslednje ugodnosti:
• znižanje slabega holesterola v krvi
• znižan krvni pritisk
• izboljšan metabolizem
• izboljšan nivo energije in vitalnosti
• povečan občutek zbranosti in miru, tudi ko smo podvrženi stresu
• zmanjšana možnost nastanka krvnih strdkov
• preventiva pred rakom
• uravnavanje krvnega sladkorja
• blaženje tkivnih vnetij
• izboljšan imunski sistem
• izguba odvečne telesne teže

Poleg uživanja z namenom izboljšanja zdravja, je zlato laneno seme nadvse uporabno tudi v kuhinji. Zaradi svoje svetle barve jedem ne doda barve in se odlično obnese na primer v kruhu. Del polnozrnate moke zamenjajte z zmletim lanenim semenom in domačemu kruhu povečajte hranilno vrednost. Zelo uporabno je laneno seme tudi kot vezivo namesto jajc. Preprosto namočite mleto seme v vodi za približno pol ure in nastalo sluz uporabite v testu namesto jajc. Takšna zamenjava se obnese pri skorajda vseh vrstah testa – za palačinke, polpete, biskvit, piškote,…
Nepogrešljiva so semena tudi pri pripravljanju presnih jedi. Brez njih ne gre v nobenih zaresnih presnih krekerjih, tu so še piškotki, testo za presno pico, presni polpetki, presne torte in pite,… Velja pa opozoriti, da bo preveč takšnih dobrot naenkrat telo dehidriralo, še posebej, če ne pijemo dovolj vode, zato po pameti!


Kje lahko nabavim to izvrstno seme ?

Enostavno in ugodno na E-kmečki tržnici ZDM

Piling iz kavne usedline

Kaj storite po tem, ko si privoščite priljubljen krepčilni napitek?

Kavno usedlino zlijete stran? Ali jo ne bi raje ponovno uporabili?
Nekateri prisegajo, da je kavna usedlina odličen piling. Mleta kava mehanično odstranjuje odmrle celice, koža pa je po negi s kavnim pilingom nežnejša, bolj mehka in svilnata. Kofein spodbudi krvni pretok, koža pa postane gladka koža, na njej je manj celulita.

Kako ga izdelati
Pet žlic kavne usedline pomešajte s 150 grami morske soli in z dvema žlicama olivnega olja. Pripravek s krožnimi gibi nanesite na kožo. Začnite pri okončinah in masirajte proti srcu. Nekaj minut ga pustite na koži, nato pa ga izperite z mlačno vodo in uživajte v učinkih povsem preprostega naravnega luščenja odmrlih celic kože.

Kako porabiti star kruh

Velikokrat se nam zgodi, da nam ostane kruh. Toda tudi nekaj dni star kruh lahko koristno uporabimo za okusne jedi ali pa za druge namene. Na spletu lahko najdemo veliko receptov za pripravo jedi iz suhega kruha, predvsem za razne cmoke, rezine, narastke…

Drobtine: suh kruh naribajte ali ga zmeljite. Tako boste skoraj vedno imeli pri roki drobtine.
Popečene kruhove kocke: če narežete kruh na kocke in jih popečete na olju, postanejo odlično nadomestilo jušnim kroglicam ali rezancem.
Kruhova juha; zgostitev juhe: suh kruh lahko uporabite za zgostitev različnih juh, omak in obar.
Pohane šnite: oziroma ocvrt kruh, še ena nostalgija iz mladosti, pripravljena iz starega kruha. Kruh namočimo v mleko z razžvrkljanim jajcem in ga ocvremo v ponvi, na koncu posujemo s sladkorjem in cimetom.
Kruhova solata: star kruh zmešajte z paradižnikom, solato in ostalo zelenjavo, ter po želji dodajte preliv.
Kruhov puding:  puding iz kruha je bil nekoč zelo pogosto na krožniku predvsem za sladico. Vprašajte kakšno babico za njen recept.
Popečenec:  uporabite star kruh za pripravo različnih vrst popečenca.
Ponovno svež:  star kruh lahko tudi ponovno ‘oživite’ tako, da ga namočite v vodo in ga nato postavite za dobrih 10 minut v pečico, segreto na na 180 stopinj celzija.
Nahranite rože: Drobtine, ki jih naredimo iz starih kosov kruha, dodajo prsti vlago in potrebne hranilne snovi.
Kruh in mleko za mačke:  veliko mačk obožuje poslastico iz mleka in kruha.
Nahranite ptice ali domače živali: vsi vemo da kruhove drobtinice privabijo veliko ptic, prav tako pa suh kruh tekne zajcem, kokošim in konjem.
Osvežite zelenjavo: kos starega kruha bo pomagal, da bo zelenjava ostala sveža dalj časa kot sicer. Kruh, ki uspešno absorbira odvečno vlago, zamenjajte na dva dni.

Jabolčni kis ni samo za na solato

Jabolčni kis
Poleg kulinarične ima jabolčni kis tudi številne dokazano pozitivne učinke za zdravje in dobrodejne učinke na naše telo. Zdravilen je predvsem zaradi številnih bioaktivnih snovi, ki jih vsebuje, to so ocetna kislina, katehin,  galna kislina, epikatehin, klorogenična kislina, kavna kislina, p-kumarna kislina in ferulična kislina. Te snovi delujejo protibakterijsko, preprečujejo sladkorno bolezen, preprečujejo razrast rakavih tumorjev, zmanjšujejo tveganje za debelost, hipertenzijo, znižujejo holesterol.

Zdravilni učinki:
Jabolčni kis pospešuje prebavo, hkrati pa preprečuje nalaganje toksinov in je zato odlično sredstvo za hujšanje. Pomaga pri aknah, alergijah, artritisu, sladkorni bolezni, kronični utrujenosti, gripi, vnetemu grlu, povišanemu holesterolu,  putiki.
Mnogi ljudje pijejo jabolčni kis zjutraj na tešče,  da bi prebudili svojo presnovo. Vendar veliko ljudi ob tem dela veliko napako, saj ga pijejo premalo razredčenega ali celo nerazredčenega.  Ne smemo piti čistega jabolčnega kisa, saj je prekisel in lahko poškoduje zobe, požiralnik in prebavni sistem.
Za pravi  napitek za pitje zjutraj na tešče moramo v 2 dcl vode primešati  le 1 čajno žličko jabolčnega kisa.

Prebava, apetit in odvečna maščoba:
Jabolčni kis še posebej dobro vpliva na našo prebavo, saj pomaga pri prebavi hrane v želodcu. Vsebuje encime, ki pomagajo pri razgradnji hrane, hkrati pa prispeva k razrastu dobrih bakterij v črevesju. Ko se poruši ravnovesje dobrih in slabih bakterij v črevesju in slabe bakterije nadvladajo dobre bakterije, se običajno pojavijo prebavne težave.  Pojavijo se zaprtje ali driska, napihnjenost, bolečine v trebuhu,  te težave pa lahko ublaži jabolčni kis..
Jabolčni kis je pri zaviranju apetita učinkovit zaradi kisline, ki zmanjšuje glikemični indeks živilom. S tem pa dlje časa ostanemo siti, sladkor iz hrane pa počasneje prehaja v krvni obtok, kar se odraža tudi na nivoju krvnega sladkorja.
Ocetna kislina v jabolčnem kisu naj bi vplivala tudi na encime, ki kurijo maščobo tako, da spodbudi njihovo delovanje. Ocetna in jabolčna kislina imata antibakterijske, antimikrobne in antiglivične lastnosti, še posebej učinkoviti pa sta pri uničevanju kandide.

Sladkorna bolezen
Študije so pokazale, da lahko jabolčni kis pomaga pri vzdrževanju zdrave ravni krvnega sladkorja. Kar je še posebej pomembno za ljudi, ki se spopadajo s sladkorno boleznijo tipa 2. Dve žlici jabolčnega kisa skupaj s 30 grami sira lahko pomagata znižati nivo sladkorja v krvi za štiri do pet odstotkov.

Holesterol
Kura z jabolčnim kisom občutno zmanjša nivo škodljivih maščob v krvi, ki sicer prispevajo k vrednosti slabega LDL holesterola in trigliceridov v krvi. To je še posebej pomembno za ljudi, ki trpijo za hiperlipidemijo – odvečno maščobo v krvi. Jabolčni kis ima pozitiven vpliv zaradi klorogenične kisline, ki zmanjša nivo LDL holesterola v krvi.

Kozmetika, osebna nega:
Raztopina jabolčnega kisa se lahko uporablja kot tonik za obraz za uravnoteženje naravnega pH kože. Raztopina se nanaša na obraz z vato zvečer pred spanjem in zjutraj pred nanosom kreme in ličil. Po tej terapiji bo ton kože svetlejši in bolj enakomeren.
Vodico po britju lahko nadomesti mešanica jabolčnega  kisa  z vodo (razmerje  1: 1)
Po šamponiranju sprani lasje z mešanico jabolčnega kisa in vode bodo krepkejši in bolj sijoči.
Sončne opekline lahko odpravite z 10-minutnim namakanjem v kopeli, ki ste ji dodali nekaj jabolčnega kisa.
Masaža rok ali stopal z jabolčnim kisom sprosti in pomiri utrujene okončine.
Masaža z jabolčnim kisom pobeli zobe in odstrani z njih madeže kave ali čaja.

Pripravek  proti prhljaju:  zmešajte  eno enoto jabolčnega kisa in eno enoto vode. Enkrat do dvakrat  na teden pripravek nanesite na lasišče, glavo ovijte s  toplo brisačo ter pustite delovati približno pol ure in dobro sperite z lasišča.  Kis uravnoteži pH vrednost lasišča in na ta način pomiri prhljaj. 

Recept proti aknam:  zmešajte eno enoto jabolčnega kisa s tremi enotami vode. Z mešanico premažite problematičen del kože. Mešanico uporabite le na nepoškodovanih delih kože brez ranic ali prask.

Uporaba v gospodinjstvu:
Jabolčni kis je odlično neškodljivo naravno čistilo, saj uničuje bakterije, odpravlja neprijetne vonjave ter  pomaga odstranjevati vodni kamen. Raztopino jabolčnega kisa s pridom  uporabimo za čiščenju kopalnice in kuhinje, odličen je tudi za čiščenje kuhinjskih pripomočkov  in aparatov (npr. hladilnika). Pralni stroj pa očistimo tako, da v posodico s pralnim praškom dodamo dve žlici kisa. Ker jabolčni kis ne poškoduje  perila lahko opravimo to kar med običajnim pranjem.