Arhivi Kategorije: Trajnostni nasveti

Nasveti za trajnostno obnašanje in prihranke pri tem.

Ali so “pravilni” paradižniki res boljši ?

Ali je sadje ali zelenjava pravilnih oblik res boljša?
V skrbi za kakovost sadja in zelenjave, ki se trži, so mednarodne organizacije in vlade držav sprejeli raznorazne standarde in pravilnike o kakovosti sadja in zelenjave. Povsem razumljivo je, da je potrebno skrbeti za kakovost živil, ki se prodajajo na trgu, da morajo biti ti zdravi in ustrezne kakovosti. Da pa ob tem predpisuješ kakšna mora biti oblika, barva ali velikost plodov pa že meji na norost.
Tudi ti neživljenjski tržni standardi in predpisi, ki jih postavljajo nekakšni “uradniki” dokazujejo, da se se svetovni vladarji že odločili, da hrane ne bomo več pridelovali in predelovali temveč jo bomo proizvajali. Le industrijska masovna proizvodnja lahko standardizira obliko in velikost sadja in zelenjave. Kvaliteta in zdravilnost hrane pa jih itak ne zanima.

Še večja sprevrženost svetovnih vladarjev se pokaže v tem, da je ena najmočnejših in najvplivnejših svetovnih organizacij – Organizacija združenih narodov (OZN), sprejela Cilje trajnostnega razvoja (CTR), ki jih je soglasno sprejelo 193 držav. Med izvedbeni dokumenti za uresničitev teh ciljev so tudi priporočila nam posameznikom, kaj lahko sami naredimo za uresničevanje trajnostnega razvoja. V tretjem sklopu ukrepov s sloganom “Tudi izven doma lahko z navadami doprinesete k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja” je v tretji točki naslednji ukrep:
Kupujte sadje neobičajnih oblik – veliko sadja in zelenjave je zavržene, ker niso »pravilne« velikosti, oblike ali barve. Z nakupom sadja, ki je malenkost drugačne oblike, uporabite hrano, ki bi sicer lahko bila zavržena.
Ta dikcija priporočila kaže na to, da je ” OZN ” zaznala to neumnost in jo tudi izpostavila. Rešitev pa katastrofa. Namesto, da bi vse države članice OZN pozvali naj odpravijo te neumne predpise, so to odgovornost prenesli na nas posameznike, da s svojimi nakupovalnimi navadami zaobidemo neživljenske predpise, ki delajo škodo celemu človeštvu in “pospešujejo netrajnostno delovanje”.

Slovenija je trenutno nestalna članica Varnostnega sveta OZN, septembra letos in decembra 2025 ga bo celo vodila. Naj naredi nekaj pametnega za človeštvo!!

Tudi naša vlada je v “Strategija za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano” zapisala naslednje:
Tržni standardi in kakovost (sadje, zelenjava) zahtevajo izločitev velikega dela pridelkov (včasih samo na podlagi videza), ki jih ni mogoče prodati in drugače uporabiti, ali pa ni interesa za reševanje teh presežkov hrane, ki po kakovosti ne odstopajo.
Da prihranimo, lahko v trgovini izberemo tudi nepopolno sadje in zelenjavo – pozanimamo se o popustih ali drugih promocijskih akcijah za nepopolno sadje in zelenjavo, ki sta povsem užitna in hranljiva.

Zagotavljanje skladja s standardi in pravilniki o velikosti in obliki, prinašata kup dodatnega nepotrebnega dela ugotavljanja skladosti, kup nepotrebnih stroškov in nastaja dodatno zavržena povsem korektna in neuporečna hrana. S tem pa se samo povečuje obseg zavržene hrane, ki ni sporna le iz moralnega in socialnega vidika, temveč tudi z dejstva, da smo tudi za ta “odpadek” porabili naravne vire, kot so voda, prst, energija, pa tudi lastno delo in sredstva.
Naj ob tem omenimo podatek, da Izguba hrane in odpadki povzročijo do 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov – skoraj petkrat več od skupnih emisij v primerjavi z s “črnim” letalskim sektorjem.

Še nekaj dejstev in konkretnih primerov predpisovanja oblik, barve ali velikosti:

Po nekaterih podatkih oziroma ocenah se 15% krompirja izloči ker je premajhen ali prevelik ali pa je čudne oblike, drugače pa je popolnoma užiten, podobno velja za korenje, paradižnik, čebulo, jabolka, ….

Kakšen malo nagriženi in zaraščeni gomollj je ravno znak, da je zrastel v “pravi” zemlji, ki ni bila tretirana z dodatki proti glodalcem in najbrž ne tudi drugimi “cidi”.


Slovenski Pravilnik o kakovosti česna v 7.členu določa velikost česna, ki se določi z izmero največjega premera ekvatorialnega dela čebulice. Velikosti česna morajo biti najmanj:

  • 45 mm za česen razreda ekstra in
  • 30 mm za česen razreda I in razreda II.

9. člen določa, da je odstopanje v velikosti dovoljeno pri 3% čebulic v pakiranju, vendar velikost česna ne sme biti manjše od 25 mm.
Zakaj bi bil česen velik 20 mm neuporaben, ponavadi je ravno ta najbolj ukusen in uporaben?


Poglejmo še en banalni in povsem neživljenski (neuporabniški) predpis, ki ga glede kakovosti predpisuje standard FFV-10 UNECE za kakovost korenja:
Najmanjša in največja velikost:
– za zgodnje korenje in sorte z malimi koreni: najmanjša 10 mm in največja 40 mm, kadar se določa s premerom oziroma najmanjša 8 g in največja 150 g kadar se določa s težo
– za sorte z velikimi koreni: najmanjša 20 mm in največja 45 mm, kadar se določa s premerom oziroma najmanjša 50 g in največja 200 g kadar se določa s težo
Da se zagotovi izenačenost po velikosti, sme biti razlika v velikosti korenja v isti enoti pakiranja največ 20 mm ali 150 g v razredu »ekstra« in 30 mm ali 200 g v I. razredu.
* velikost se določi z največjim premerom ekvatorialnega dela korena ali z maso korena brez listov.


Še en primer, ko že dikcija sama napeljuje na to, da nekdo sigurno ni hotel pomagati pridelovalcem krompirja. Že za razumevanje tega ukrepa je zahtevno, kako to izvesti v praksi pa še bolj.

Velikost krompirja se ugotavlja s kvadratno mrežo.
Gomolji morajo biti najmanj tako veliki, da ne gredo skozi kvadratno mrežo:

  • 28 mm x 28 mm za zgodnji krompir,
  • 35 mm x 35 mm za pozni krompir,
  • 30 mm x 30 mm za dolge sorte poznega krompirja, ki so opredeljene v nadaljnjem besedilu,
  • največ tako veliki, da gredo skozi kvadratno mrežo 80 mm x 80 mm, ali za dolge
    sorte 75 mm x 75 mm.
    Zgodnji in pozni krompir, ki presega največjo velikost, je dovoljen, če največja razlika med največjim in najmanjšim gomoljem ni večja od 30 mm in se krompir trži pod posebnim poimenovanjem.
    Gomolji velikosti od 18 mm do 35 mm se lahko tržijo pod poimenovanjem “srednji” ali enakovrednim poimenovanjem.
    Izenačenost po velikosti ni obvezna. Vendar v prodajni embalaži z maso do neto 5 kg
    največja dovoljena razlika med največjim in najmanjšim gomoljem ne sme presegati
    30 mm.

Pa naj si vsak sam ustvari mnenje o tem.

Privoščite se kaj surovega

Zakaj ne bi namesto kakšne sladice ali čipsa  zaužili kakšen korenček, repo, redkev, orešček ali sadje?

Res je vprašanje – Zakaj ne?  Zakaj ne bi kot prigrizek, bodisi dopoldanski, popoldanski ali večerni namesto predelane hrane uporabili surovo – presno hrano. Preprost in zdrav je naslednji manjši prigrizek ali predjed – Kolerabo (črno redkev, redkvico, repo) na tanko narežete, položite na krožnik, pokapate z olivnim oljem, dodate malo soli in črnega popra. Namesto olivnega olja lahko uporabite tudi hladno stiskano sončično olje ali olje oljne ogrščice. Idealna kombinacija je črna redkev ali rdeča redkvica s hladno stiskanim oljem oljne ogrščice. Namesto kruha ali krekerjev za pomakanje v omako lahko uporabite surovo kolerabo. Vsak miks domačega suhega sadja in semen je dosti bolj zdrav kot razni čipsi ali krekerji.

Ko govorimo o zdravi prehrani moramo najprej razumeti, da je za čil imunski sistem pomembna predvsem  raznovrstna in uravnotežena prehrana, predvsem domača slovenska avtohtona hrana, ki lahko nudi polno  podporo delovanju naše notranje armade. Še večjo korist pa dobimo če uživamo domača surova živila.

Živila uživamo surova. Živilo je surovo, če je termično neobdelano ali pripravljeno pod 47 °C. Surova hrana vsebuje ključna hranila, encime, minerale in vitamine ter ima svojo vitalno energijo,  rečemo, da uživamo živo hrano. Če hrano kuhamo vse to v večini uničimo, kuhanje dejansko poruši naravno strukturo hrane, saj nas oropa bistvenih hranilnih vrednosti. To pomeni, da uživamo mrtvo hrano, za katero se mora telo, če jo želi kakovostno prebaviti, zelo potruditi.  Mrtva hrana pospeši staranje, zmanjša odpornost in sposobnosti ter zmanjša energijo, neuporabna je, saj je mrtva. Nasprotno živa hrana vsebuje ključna hranila, ki jih telo potrebuje za ustvarjanje energije,  več je vnesemo, več življenjske energije pride v telo. S povečanim  vnosom surove hrane bomo presenečeni nad povečano koncentracijo energije in mladostnim videzom, izboljšanim videzom kože,  boljšo prebavo, izgubo odvečne telesne teže,  zmanjšanjem tveganja za bolezni srca, sladkorne bolezni in raka, pa tudi zmanjšanje mnogih drugih izčrpavajočih zdravstvenih tegob.  V primerjavi z večino kuhanih živil, zlasti v primerjavi s hitro hrano in drugimi predelanimi živili,  surova živila običajno nimajo toliko trans in nasičenih maščob.

Najboljši način za prestop v presno hrano je dodajanje sadja, zelenjave, oreščkov in semen v prehrano. Optimalno bi bilo, če pojemo 55 odstotkov surove in 45 odstotkov kuhane hrane.  Vsako pretiravanje je tudi pri tem nepotrebno.


Na jedilniku se tako lahko pojavijo:  sveže sadje in zelenjava, sveže stisnjeni sadni in zelenjavni sokovi,  suho sadje, nepraženi oreščki, semena, nekatere vrste stročnic, ki se lahko jedo surove (mlad grah, čičerka …), kaljena žita, lešnikovo mleko, alge, gobe, nenazadnje tudi manjše količine surovega mesa, obvezno lokalne pridelave (lahko v obliki tatarskega bifteka), da telesu zagotovijo določen odstotek živalskih beljakovin.
Poglejmo nekaj primerov in idej za okusno »surovo hrano«:

Solate: običajno povsem normalno razumemo, da si v solatah privoščimo surovo zelenjavo:  vse vrste zelene solate, motovilec, radič,  paradižnik, papriko, kumare, zelje, rdečo redkvico,  črno redkev, česen, čebulo, regrat,  vodno  krešo, rukolo, drobnjak…
Ne boste veliko tvegali če solatam dodate še naslednjo surovo zelenjavo, ki jo običajno termično obdelamo:  korenje (rdeče ali rumeno), špinačo,  rdeča peso, repo, rumeno ali nadzemno kolerabo, por,  rdeče zelje, zeleno (tako gomolj, kot liste, steblo in celo semena).   
Še več pa boste za okus in predvsem za zdravje naredili, če solatam dodate surova zelišča in dišavnice (predvsem mlade rastline) kot so: trpotec, meta, kopriva, slez, melisa, trobentice,  bazilika in pa tudi tako imenovane »divje solatnice«:  regačica, navadni tolščak, kozja brada, kislica, rogovilček, marjetica  .., pa tudi mladi listi bezga, malin,   hibiskus…
Kot solato dostikrat uporabimo tudi kislo zelje in repo, kar je v bistvu presno,  zelo uporabni pa sta tudi surovi.

Prigrizki:  narezana črna redkev ali repa, suho sadje (jabolka, hruške, marelica, sliva, rozine, borovnice), sveže sadje, semena (bučno, laneno, sončnično…), zanimiv je tudi surovi kostanj (potrebno ga je le dobro olupiti, tako zunanjo trdo kot notranjo mehko kožico)

Zelenjavni (in sadni) napitki oziroma sokovi: korenje, rdeča pesa, melisa, meta, regrat

Surove so užitne tudi gobe prašnice, predvsem betičaste prašnice, postrežemo jih tako kot sir s poprom in soljo.

Kako si lahko naredimo sadni jogurt, brez raznih »aditivov«, kot osvežilni posladek?
V navaden jogurt zamešamo nekaj sesekljanih svežih listov melise in potresemo s svežimi sadeži (jagode, maline, ribez, borovnice, robide, brusnice).  Dobro premešamo (lahko tudi zmiksamo) in uživamo.

Surova hrana je tudi trajnostna in okolju prijazna saj ni pakirana in za njeno pripravo ne porabimo veliko energije. Ker mora biti lokalna tudi ni transporta in embalaže, ni pakirana v pločevinke ali plastiko, kar posledično pomeni  zmanjšanje vnosa škodljivih kemikalij.

Tudi jabolčni olupki so uporabni in zelo koristni

Prehransko verigo ne bo rešila industrijska proizvodnja hrane ali umetna hrana, rešil jo bo le boljši izkoristek proizvedene, pridelane ali nabrane hrane. To, da izkoristimo le manj kot polovico “možne hrane” je katastrofa, nobena ekonomija tega ne more prenesti, resurse pa seveda v celoti uporabimo kot, da bi vso hrano koristno izkoristili. Dokazano je tudi dejstvo, da svoj imunski sistem lahko pozdravimo ali izboljšamo le z zdravo prehrano, saj zaenkrat še ni zdravila, ki bi pozdravilo imunski sistem. Če nismo sposobni izdelati zdravila za ozdravitev imunskega sistema, tudi umetna hrana ne bo rešila tega problema in rešitev za človeštvo ni v tem. Rešitev je, da čimbolj izkoristimo naravno trajnostno pridelano ali nabrano hrano in ena ključnih postavk je čimmanj zavržene uporabne hrane. Neizobežno dejstvo je, da pri pripravi hrane nastajajo tudi “odpadki”, ki pa v velikih primerih ni potrebno da to so. Eno od takih “odpadkov” so tudi olupki, o čebulnih in česnovih smo že pisali Lupine čebule in česna niso za v smeti , tukaj govorimo o jabolčnih, kmalu bomo še o krompirjevih.

Ko boste naslednjič lupili jabolka, olupkov ne zavrzite, koristno jih uporabite tako za jedačo kot za pijačo.
Olupki jabolk vsebujejo največji delež vlaknin, precej vitaminov kot so biotin, vitamin B6, K in C, od mineralov pa mangan, kalij in železo, zaželeno je da jabolka uživamo sveža skupaj z olupki. Jabolka so polna antioksidantov, še največ se jih skriva prav v olupkih.
Jabolko je najboljši vir prehranskih polifenolov, ki učinkoviti antioksidanti, kar so pokazale tudi številne študije. Polifenoli ščitijo pred različnimi nevrološkimi in rakavimi obolenji in tudi pred sladkorno boleznijo.
V jabolčnih olupkih se skriva tudi pravi zaklad – študije kažejo, da imajo jabolčni olupki visoko vsebnost kvercetinskih glikozidov. Kvercetin pa je poznan kot učinkovit »čistilec prostih radikalov« v organizmu in dokazano koristen v boju proti virusnim obolenjem.

V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj možnosti za uporabo jabolčnih olupkov in tudi peščišča, koristno in dobro za zdravje pa bo, da izbirate domača, lokalno pridelana, čimmanj tretirana jabolka, ki niso bila škropljena v času vegetacije ali obdelana za transport, saj boste tako brez skrbi tudi glede neoporečnosti olupkov.
Ne glede kako bomo pripravili spodnje dobrote, ali kot “ostanke” ali pa bomo za to namensko naredili jabolčne olupke, izberemo zdrava jabolka, da so tudi olupki lepi, brez raznih pik in gnilobe. Jabolka in olupke dobro operemo, očistimo, posušimo in lepo olupimo.

Pripravite jabolčni čips
Kako spremeniti jabolčne olupke v okusen čips? Olupke rahlo zmočite z vodo ter potresite s sladkorjem in cimetom – za olupke šestih jabolk potrebujete okoli 30 gramov sladkorja in pol čajne žličke cimeta, seveda pa lahko količine prilagodite svojemu okusu, sladkate lahko tudi z medom, lahko dodate tudi malo masla in ščepec soli. Vse skupaj položite na papir za peko, olupke lepo razprostrite, da se ne prekrivajo in pecite v pečici, ogreti na 150 stopinj C, dokler ne postanejo lepo hrustljavi in se obarvajo lepo rjavo. Tako pripravljen čips ohladite, nato pa ga po želji še dodatno začinite po svojem okusu in prigrizek je pripravljen. Z veseljem ga bodo grizljali tudi vaši najmlajši.
Drugi način je, da olupke jabolk naložimo na pladnje sušilca ali ventilatorske pečice in jih približno 24 ur sušimo na največ 60° C, čas pa je odvisen tudi od debeline, vlažnosti olupkov in količine na pladnju.
Posušene olupke shranimo v zaprti posodi, ki je primerna za shranjevanje živil, morajo biti dobro posušeni, tako, da se lahko prelomijo. Hranimo jih lahko tudi več let, saj ne izgubijo svojih pomembnih sestavin.

Skuhajte čaj iz jabolčnih olupkov
Čaj lahko skuhate tako iz svežih kot iz posušenih olupkov.
Čaj iz svežih jabolčnih olupkov pripravite po naslednjem receptu: Dve pesti olupkov (6-7 jabolk) zalijte z litrom vode, dodajte žlico limoninega soka in pol čajne žličke ali eno paličico cimeta. Zavrite in kuhajte 10 do 15 minut, ko se nekoliko ohladi, precedite, tekočini dodajte še med in limonin sok. Okusen, aromatičen in zdrav čaj bo navdušil vse člane družine, če pa ste uporabili globoko rdeča jabolka, bo še privlačne rožnate barve. Je pa čaj iz jabolčnih olupkov po okusu zelo odvisen od vrste jabolk, ki smo jih uporabili, vseeno pa vedno ostaja zelo izrazit vonj po jabolkih.
Čaj iz posušenih olupkov. Olupke najprej posušite na soncu ali v sušilcu ali pa jih posušite tako, da jih postavite v toplo pečico (od 40 do 50 stopinj C), dokler ne postanejo krhki. Tako posušene olupke lahko dodate svojim čajnim mešanicam ali pa čaj skuhate samo iz njih.
Čaj iz jabolčnih olupkov zares pomaga pri stresu, nespečnosti, otožnosti, pomirja duševne bolezni in živčna obolenja, saj krepi živce. Pijemo lahko toplega ali hladnega.

Dodajte jih v solate
Olupke narežite na tanke trakce in jih dodajte v solato, ki naj bo po možnosti pripravljena iz sezonskih sestavin. Dobro se podajo k navadni zeleni solati, solatam z repo ali peso, z njimi pa lahko obogatite tudi zeljnato solato ali solato iz črne redkve. Jabolčni olupki bodo poskrbeli za svež in rahlo sladko-kiselkast okus.

Dodajte jih v palačinke in ostale sladice
Drobno narezane koščke jabolčnih olupkov pomešajte s cimetom, medom ali sladkorjem ter limoninim sokom in to uporabite kot namaz za palačinke. Enako mešanico lahko uporabite tudi pri številnih drugih sladicah, kot so mafini in vaflji.

Pripravite 0svežilni in zdravilni napitek
Osvežilni in krepčilni napitek dobite tudi, če skuhate jabolčne olupke, ki jim dodate cimet in ingver. Pustite, da narahlo vre 10 minut, nato pustite, da se nekoliko ohladi in precedite. Ko je napitek hladen, mu lahko dodate še med ter limonin ali pomarančni sok.

SIRUP IZ JABOLČNIH OLUPKOV
V posodo damo cca 400 g ostankov jabolk (jabolčnih olupkov in peščišča) in jih zalijemo z vodo (cca 1 liter) , dodamo še malo lupinice limone (netretirane) ter klinčke (3 kos). Zavremo, zmanjšamo ogenj in kuhamo še 40 minut, da postanejo olupki povsem mehki (se skoraj razpustijo). Nato tekočino precedimo, dodamo še 3-5 žličk sladkorja (količina je odvisna od kislosti jabolk) in sok polovice limone. Vse skupaj pokuhamo še 10 minut in nalijemo v sterilizirano steklenico. Sirup pijemo razredčenega z vodo.

NEGA KOŽE
Olupke lahko uporabimo tudi za nego kože. Jabolka olupimo čim tanjše in z notranjo stranjo olupka natremo in rahlo zmasiramo kožo. Jabolčna kislina in zrnasta struktura mesa jabolk bosta na koži delovala kot nežen piling, s prijetno masažo pa boste še dodatno prekrvavili kožo.

Kupujemo živila ali prekupčujemo s plastiko

Hiter način življenja, instant prehrana in diskontne prodajalne so povsem spremenili nakupovalne navade ljudi na področju živil. Zato, da trgovci kujejo dobičke smo primorani poleg živil kupiti še kup embalažnih materialov od plastike, folije, stekla, kartona, kovin ali lesa. Zadnji res niso tako problematični (steklo, papir in kovine) predvsem iz trajnostnega vidika, saj jih lahko ponovno uporabimo. Vseeno pa ob tem nastanejo dodatni stroški, ki povsem po nepotrebnem povečujejo ceno izdelka in dodatno obremenjujejo naš planet s sproizvodnjo le teh in izkoriščajo dodatne naravne in energetske resurse. Upoštevati je potrebno, da je moral te materiale nekdo proizvesti, jih pripeljati do porabnika in to moramo plačati ob nakupu živil, nenazadnje je potrebno te odpadke nekako “odstraniti” in to plačamo spet porabniki živil.

Res nekatera, predvsem predelana živila, ne morejo drugače kot v nekakšni embalaži opraviti poti od proizvajalca k potrošniku, vendar bi morali za to uporabiti predvsem trajnostno embalažo, predvsem iz stekla, kovine ali lesa, čimveč tudi vračljive ali uporabne za kaj drugega.

Povprečno gospodinjstvo ustvari letno samo iz naslova embaže zapakiranih živil (brez transportnih vrečk) cca 45 kg plastičnih odpadkov in dobrih 15 kg kovinskih odpadkov

Poglejmo nekaj primerov “kaj kupimo poleg živil”:
– 800 g narezanega kruhu ali štruca v foliji ali toast 500 g – 6 do 8 g folije
– 10 kos zapakiranih žemelj – 11 g folije
– narezana mortadela 150 g – 35 g plastike
– narezan sir 150 g – 17 g plastike
– hrenovka 20 g – 3 g folije
– jogurt 220 g – 10 g plastike
– ribja konzerva – 30 do 35 g kovine
– plastenka 1 l – 36 do 40 g plastike
– tetrapak 1,5 l – 53 g raznih materialov

Razmislimo o tem, da v Sloveniji zavržemo precej hrane – letno cca 68 kg po osebi oziroma 272 kg po štiričlanski članski družini. Vsa embalaža te zavržene hrane je bila nepotrebna, tako je bil stran vržen tudi denar, energetski resursi, transport, smo pa ob tem še dodatno po nepotrebnem obremenili naš planet.

Marsikateri izdelek je “bogato zapakiran” najbrž z namenom, da nekaj več izgleda in s tem daje kupcu občutek, da je kupil malo več, kot je dejansko v embalaži. To se pogosto dogaja pri sladkarijah, tako imajo polnjeni čokoladni bomboni z neto težo 280 g še 58 g v glavnem plastične embalaže in folije ter kartona. Ali pa še naslednji primer: 18 manjših keksov po 14 g (skupaj cca 250 g ) je pakirano v 45 g embalaže (32 g karton + 2x6g plastike).

Kaj lahko naredimo sami:

  • kupujemo živila postrežno, ne v predpakiranih porcijah;
  • kupujte izdelke v rinfuzi, namesto v posamičnih pakiranjih;
  • če rabite večje količine in je to mogoče, kupite večje pakiranje, namesto več manjših pakiranj;
  • izogibajte se izdelkov z več vrstami embalaže (plastika, papir, folija in podobno);
  • če že kupimo tudi dodatno embalažo, to uporabimo za shranjevanje lastnih pridelkov (raznorazni kozarci, steklenice, tudi razne škatlice …), ali pa uporabimo za shranjevanje in sortiranje raznoraznih stvari v domu (npr. kozarci, steklenice, razne škatle ..);
  • izbirajte proizvode v embalaži, ki jo boste lahko uporabili za ponovno polnjenje ali za kakšnen drug namen (steklovina, kartonska embalaža, platnene vrečke in podobno);
  • izogibajmo se plastiki, če je možnost vzemite namesto plastične papirnato vrečko;
  • uporabljajte vračljivo ali lastno embalažo – marsikateri “osveščeni” ponudnik že nudi to možnost;
  • če proizvoda ne boste rabili takoj, kupite tistega, ki ima daljši rok uporabe;
  • predvsem pa se bo potrebno odreči malo akomoditete in vložiti malo več izvirnosti pri nakupovanju živil.

Lupine čebule in česna niso za v smeti

Najnovejši trend v kulinariki je kuhanje, pri katerem  ne zavržemo skoraj nobenega dela zelenjave ali sadja, saj se čedalje več  ljudi zaveda dejstva, da imajo olupki sadja in zelenjave polno antioksidantov ter drugih zdravilnih in koristnih hranil, ki spodbujajo zdravje na različnih ravneh. Tako teh hranil zaradi  nevednosti ne moremo kar zavreči v smeti.  Že v  času naših babic je bilo nepredstavljivo, da bi zavrgli katerikoli del zelenjave – vse se je porabilo, tudi lupine čebule in česna,

Čebula in česen sta v kulinariki  najbolj uporabljeni zelenjavi v kuhinjah po vsem svetu in večina ljudi zunanjo “papirnato” lupino te zelenjave zavrže.  Dejansko pa je lahko ta del celo bogatejši s hranili kot sočni del glave.  Verjetno je še najbolj poznana uporaba čebulnih olupkov  za barvanje jajc za velikonočne pirhe , mi pa vam ponujamo še nekaj nasvetov, kako lahko izkoristite »odpadne« lupine čebule in česna.

Najprej pa poglejmo kaj dobrega se skriva v lupinah čebule in česna

Tanka lupina, ki varuje plod čebule in česna, je odličen vir vitaminov A, C, E, antioksidantov in flavonoidov. Olupki čebule so polni kvercetina,  rastlinskega flavonoida, močnega antioksidanta s protivnetnimi učinki na telo. Lupina česna vsebuje fenilpropanoide, antioksidante, ki ščitijo srce, pomagajo v boju proti procesu staranja, podpirajo ter krepijo imunski sitem, znižujejo raven skupnega holesterola in krvni tlak

Kako uporabiti čebulne in česnove olupke

Najprej pomembno opozorilo oziroma nasvet. Če želite česen in čebulo uporabiti skupaj z lupino, izberite zelenjavo, ki ste jo:  ali pridelali sami, ali je lokalnega porekla, pridelana pri poznanem in preverjenem  pridelovalcu, ali pa je iz biodinamičnega kmetovanja. Lahko je tudi iz lokalne ekološko pridelane zelenjave. Ne uporabljajte pa lupin čebule in česna nekontroliranega porekla,  tudi EKO certifikati iz drugih delov sveta so vprašljivi.  Zavedati se je potrebno, da lupina ne koncentrira le velikega števila koristnih snovi, ampak tudi škodljivih.

Najlažje bomo olupke izkoristili, da suho lupino zmeljemo in jo dodamo jedem kot začimbo. Lahko pa jih pustite tudi v velikih kosih in uporabite na enak način kot lovorjev list in jih odstranite preden jed postavite na mizo.  Suhi olupki čebule in česna niso le zdravi, temveč dajejo jedi poseben okus. To uporabimo pri raznih juhah, omakah, obarah, enolončnicah, kuhanju riža ali krompirja in podobno. Obrok bo tako poln antioksidantov, poleg tega pa bo dobil bogato barvo, odvisno od čebule, ki jo boste uporabili.

Lupine posušite, sesekljajte in pripravite kot zdravilni čaj. Posušene in zdrobljene lupine prelijte z vročo vodo, pustite 10 minut in precedite. Dnevno lahko popijete od dve do tri skodelice, če spijete to zvečer, bo to izboljšalo spanec.

Čebulo in česen lahko pečemo v pečici v olupku. Čebula postane sladka in mehka, česen pa dobi zanimiv, rahlo karamelni okus.

Česen je najbolj zdrav surov. Mlad česen porabimo v celoti, tudi aromatične lupine. Daleč najbolj koristno uporabimo česen, če kar ugriznemo v surovi strok in ga preprosto pojemo. Lahko ga tudi prepražimo, da dobi nekoliko karameliziran sladkast priokus, lupine pa nikar ne olupimo. Zaščitni sloj ohranja česen mehak v notranjosti, medtem ko v lupinah ostanejo hranljive snovi.

Ko se vas loteva prehlad je napitek iz čebulnih olupkov res odličen.
Sestavine:
– lupina dveh čebul
– kamilica  – 2 žlici
– posušeni timijan – 1 žlica
– voda  – 2 skodelici
Priprava:
Čebulne lupine nasekljamo in stresemo v vodo. Zavremo, dodamo še preostale sestavine in pustimo vreti 15 minut. Odstavimo in pokrijemo za 20 minut. Odcedimo, ohladimo in spijemo.
Čaj je presenetljivo dobrega okusa, izkušnje pa kažejo, da se učinkovitost pokaže že po dveh dneh pitja čaja.

Preženimo  insekte.  Žuželke preprosto odženemo tako, da se s čebulnimi olupki podrgnemo po koži, čebula obenem tudi pomirja boleče pike insektov in žuželk. Če čebulo vtremo na mesto pika, ublažimo srbenje in bolečino.

Nega las. Čebula je dobra za rast in zdravje las. Pripravite čaj iz čebulne lupine  (olupke dajte v lonec z vodo in kuhajte eno uro). Dobljeno zmes pustite nekaj časa, da se ohladi (lahko čez noč), odstranite olupke in  čaj uporabite za pranje las. To bo obenem odstranilo prhljaj in okrepilo lase, ten vaših las pa bo izrazitejši.

Glivice na nohtih.  Osem žlic zdrobljenih suhih lupin čebule prelijte s pol litra vodke. Pustite stati 10 minut in nato precedite.   V tinkturo namočite kos vate in nanesite na nohte z glivicami, 2- do 3-krat dnevno. Učinkovito je tudi namakanje stopal ali rok v topel čaj iz čebulnih lupin 20 do 30 minut.

Alergijske in druge bolezni. Lupine čebule so učinkovite proti kožnim boleznim, bradavicam in dermatitisu ter pomagajo pri oteklinah in krčnih žilah.  Lupine čebule in česna imajo protiglivične lastnosti, obkladki so učinkovito zdravilo za lajšanje srbeče kože.  Lupine čebule vsebujejo tudi veliko  kvercetina –  antioksidanta, ki lahko pomaga zmanjšati vnetje in prepreči osvobajanje histamina iz imunskih celic ter s tem lajšajo simptome alergij.

Kuhanje riža.  Rižu, ki se kuha, dodajte lupine nekaj čebul, ki jih po kuhanju preprosto odstranite. Tako bo riž obogaten s koristnimi snovmi in pridobil nenavadno barvo.

Kompostu dodajmo hranilne snovi. Namesto v kontejner za smeti olupke dodajte v kompost, tako boste v kompostni kup dodali koristna hranila.

Zalivanje rastlin. Sobne rastline zalijte s čajno mešanico iz olupkov. To je varen naravni dodatek.

Očistite zrak v stanovanju. Zelo enostavno in učinkovito očistite zrak v stanovanju tako, da v posodi zažgete ostanke česnovih lupin in pecelj, ki ostane po odstranitvi strokov. Zaprite prostor in počakajte da ostanki izgorijo, dim sicer ni najbolj prijeten, vendar uniči vse bakterije in viruse ter razkuži stanovanje. Če boste dodali  še nekaj listov lovorja bo učinek še boljši in vse bo še bolj aromatično. 

Naravno nad nadležne mušice

Prihaja obdobje polnega zorenja jagodičja in tudi sadja in s tem nadležnih mušic vsepovsod.
Prisotnost vinskih mušic v našem bivalnem okolju je zelo pogosta težava in velika nadloga, ne glede na letni čas. Napadajo sadje, ostanke hrane, pijače in zaidejo celo v hladilnik. Še bolj kot so neprijetne v domu, pa so škodljive v nasadih sadja in jagodičja pri pridelovanju jagod, ameriških borovnic, robid, ribeza, malin in aronije. Napadajo tudi koščičarje, grozdje in fige. Povzročajo drobne poškodbe sadežev v času zorenja.

Problem s sadnimi mušicami pri nas je postal v zadnjih desetih letih še večji, ker se je z globalno svetovno trgovino pri nas pojavila še azijska sadna mušica (Drosophila suzukii). Ta za razliko od navadnih vinskih mušic, ki jih privlačijo zmehčani ali gnijoči sadeži, v katerih že poteka fermentacija, tujerodna mušica odlaga jajčeca v zdrave plodove (že zrele ali še zoreče, bodisi na drevesu ali obrane).
Ob zmernih temperaturah zraka in visoki zračni vlažnosti se lahko v eni sezoni razvije tudi več kot 10 rodov razmnoževalnega kroga, saj traja razvoj od jajčeca do odrasle mušice od 8 do 15 dni.

Kaj lahko storimo in se znebimo te zoprne nadloge?

Najlažje tako, da jim nastavimo pasti oziroma vabe, v nadaljevanju vam podajamo nekaj predlogov za domače pasti, brez kemikalij, izključno iz domačih surovin in stvari v kuhinji.

Preproste in učinkovite domače pasti za mušice in mrčes za notranje prostore doma:
  • Vzemite kozarec, skledo, plastenko ali steklenico, v katero nalijte jabolčni ali vinski kis, ki mu po želji lahko dodate manjšo količino vode (več naj bo kisa kot vode). Vrh prekrijte s prozorno plastično folijo za živila, ki jo pritrdite z vrvico ali elastiko. V folijo napravite manjšo luknjico, da se bodo mušice ujele v past. Kis lahko zamenjate tudi z rdečim vinom, katerega vonju se vinske mušice prav tako ne morejo upreti. V kolikor se vam bo zdelo, da past iz kisa ni dovolj učinkovita, mu lahko primešate nekaj kapljic tekočega mila. Tako bodo mušice, ujete v past, lažje potonile.
  • Preprosto mešanico, ki bo uspešno privabljala mušice, pripravite iz litra vode, 2 žlic kisa, 2 žlic navadnega sladkorja, malo kvasa in nekaj kapljic detergenta za pomivanje posode. Vse skupaj zmešajte v posodi, ki jo postavite tja, kjer je mušic največ. Na površini tekočine se bodo hitro nabrale ujete mušice.
  • Učinkovita mešanica za lovljenje vinskih mušic je tudi zmes sladkorja, mleka in popra. Pripravite jo v loncu ali ponvi, v katero nalijte 250 ml mleka, dodajte 100 g sladkorja in 2 žlici mletega popra ter kuhajte 10 minut. Nato mešanico zlijte v nizko posodo in postavite na kuhinjski pult. Vonj mešanice bo privabil mušice, ki se bodo ujele in hitro potonile.
Zunanja lovna past za mušice in drugi mrčes:
  1. Vzamemo pollitrsko plastenko in na zgornjem delu zavrtamo v steno nekaj lukenj premera od 4 do 10 mm, skozi katere bo vstopal mrčes.
  2. V posodo nalijemo eno od naslednjih privabilnih raztopin, ki privlačijo mrčes:
  • cca 1dl jabolčnega ali vinskega kisa
  • zmes jabolčnega kisa in rdečega vina v razmerju 3:1 ter dodatkom žličke sladkorja na 1 liter tekočine
  • vodna suspenzija v obliki 20 g krušnega kvasa na 1 dl vode + 1 kavna žlička sladkorja. Zmes pustimo, da pri sobni temperaturi fermentira en dan.

3. Lovne pasti obesimo na veje že takoj po cvetenju in naj bodo postavljene na višino od 1,2 do 1,5 m od tal.

Na 1 L privabilne raztopine je potrebno dodati še kapljico tekočega pralnega sredstva za pomivanje posode. Čistilo zmanjšuje površinsko napetost raztopine in omogoča, da mušice hitreje potonejo.

ŠE DVE POMEMBNI OPOZORILI:
Ker plodove vinske mušice zelo privlačijo nasadi, kjer je veliko propadajočega sadja, je tudi na domačem vrtu zelo pomembno redno odstranjevanje propadajočih plodov.
Bodite pozorni, da odprte hrane ali pijač na puščate na pultih in mizah, saj to le še bolj privablja zoprne mušice

Z rabarbaro nad umazane lonce

Rabarbara, nekoč v vsakem vrtu, danes malo zapostavljena zelenjava, je zelo uporabna rastlina za kulinarične, zdravilne in tudi druge namene. Le ta vsebuje različne koristne snovi, ki ugodno vplivajo na naše zdravje, vendar moramo biti previdni, saj so užitna le stebla. Listi, ki jih pri prehrani ne smemo uporabljati, so strupeni – vsebujejo oksalno kislino, ki jo sicer najdemo tudi v steblih, vendar v manjših količinah.
Lahko pa te liste in tudi stebla koristno uporabimo, saj imajo odlično moč čiščenja. Oksalati, soli oksalne kisline, se lahko vežejo na težko topne minerale, kot sta vodni kamen in rja. To so že nekoč dobro vedele in s pridom izkoriščale gospodinje, ki so si z rabarbaro pomagale pri čiščenju kopalnice, loncev ožganih od navadnega ali plinskega štedilnika, kotlov in drugih stvari, ki sta jih napadla rja in vodni kamen.

.

Piling iz kavne usedline

Kaj storite po tem, ko si privoščite priljubljen krepčilni napitek?

Kavno usedlino zlijete stran? Ali jo ne bi raje ponovno uporabili?
Nekateri prisegajo, da je kavna usedlina odličen piling. Mleta kava mehanično odstranjuje odmrle celice, koža pa je po negi s kavnim pilingom nežnejša, bolj mehka in svilnata. Kofein spodbudi krvni pretok, koža pa postane gladka koža, na njej je manj celulita.

Kako ga izdelati
Pet žlic kavne usedline pomešajte s 150 grami morske soli in z dvema žlicama olivnega olja. Pripravek s krožnimi gibi nanesite na kožo. Začnite pri okončinah in masirajte proti srcu. Nekaj minut ga pustite na koži, nato pa ga izperite z mlačno vodo in uživajte v učinkih povsem preprostega naravnega luščenja odmrlih celic kože.

Kako porabiti star kruh

Velikokrat se nam zgodi, da nam ostane kruh. Toda tudi nekaj dni star kruh lahko koristno uporabimo za okusne jedi ali pa za druge namene. Na spletu lahko najdemo veliko receptov za pripravo jedi iz suhega kruha, predvsem za razne cmoke, rezine, narastke…

Drobtine: suh kruh naribajte ali ga zmeljite. Tako boste skoraj vedno imeli pri roki drobtine.
Popečene kruhove kocke: če narežete kruh na kocke in jih popečete na olju, postanejo odlično nadomestilo jušnim kroglicam ali rezancem.
Kruhova juha; zgostitev juhe: suh kruh lahko uporabite za zgostitev različnih juh, omak in obar.
Pohane šnite: oziroma ocvrt kruh, še ena nostalgija iz mladosti, pripravljena iz starega kruha. Kruh namočimo v mleko z razžvrkljanim jajcem in ga ocvremo v ponvi, na koncu posujemo s sladkorjem in cimetom.
Kruhova solata: star kruh zmešajte z paradižnikom, solato in ostalo zelenjavo, ter po želji dodajte preliv.
Kruhov puding:  puding iz kruha je bil nekoč zelo pogosto na krožniku predvsem za sladico. Vprašajte kakšno babico za njen recept.
Popečenec:  uporabite star kruh za pripravo različnih vrst popečenca.
Ponovno svež:  star kruh lahko tudi ponovno ‘oživite’ tako, da ga namočite v vodo in ga nato postavite za dobrih 10 minut v pečico, segreto na na 180 stopinj celzija.
Nahranite rože: Drobtine, ki jih naredimo iz starih kosov kruha, dodajo prsti vlago in potrebne hranilne snovi.
Kruh in mleko za mačke:  veliko mačk obožuje poslastico iz mleka in kruha.
Nahranite ptice ali domače živali: vsi vemo da kruhove drobtinice privabijo veliko ptic, prav tako pa suh kruh tekne zajcem, kokošim in konjem.
Osvežite zelenjavo: kos starega kruha bo pomagal, da bo zelenjava ostala sveža dalj časa kot sicer. Kruh, ki uspešno absorbira odvečno vlago, zamenjajte na dva dni.