Arhivi Kategorije: Razno

Naravno nad nadležne mušice

Prihaja obdobje polnega zorenja jagodičja in tudi sadja in s tem nadležnih mušic vsepovsod.
Prisotnost vinskih mušic v našem bivalnem okolju je zelo pogosta težava in velika nadloga, ne glede na letni čas. Napadajo sadje, ostanke hrane, pijače in zaidejo celo v hladilnik. Še bolj kot so neprijetne v domu, pa so škodljive v nasadih sadja in jagodičja pri pridelovanju jagod, ameriških borovnic, robid, ribeza, malin in aronije. Napadajo tudi koščičarje, grozdje in fige. Povzročajo drobne poškodbe sadežev v času zorenja.

Problem s sadnimi mušicami pri nas je postal v zadnjih desetih letih še večji, ker se je z globalno svetovno trgovino pri nas pojavila še azijska sadna mušica (Drosophila suzukii). Ta za razliko od navadnih vinskih mušic, ki jih privlačijo zmehčani ali gnijoči sadeži, v katerih že poteka fermentacija, tujerodna mušica odlaga jajčeca v zdrave plodove (že zrele ali še zoreče, bodisi na drevesu ali obrane).
Ob zmernih temperaturah zraka in visoki zračni vlažnosti se lahko v eni sezoni razvije tudi več kot 10 rodov razmnoževalnega kroga, saj traja razvoj od jajčeca do odrasle mušice od 8 do 15 dni.

Kaj lahko storimo in se znebimo te zoprne nadloge?

Najlažje tako, da jim nastavimo pasti oziroma vabe, v nadaljevanju vam podajamo nekaj predlogov za domače pasti, brez kemikalij, izključno iz domačih surovin in stvari v kuhinji.

Preproste in učinkovite domače pasti za mušice in mrčes za notranje prostore doma:
  • Vzemite kozarec, skledo, plastenko ali steklenico, v katero nalijte jabolčni ali vinski kis, ki mu po želji lahko dodate manjšo količino vode (več naj bo kisa kot vode). Vrh prekrijte s prozorno plastično folijo za živila, ki jo pritrdite z vrvico ali elastiko. V folijo napravite manjšo luknjico, da se bodo mušice ujele v past. Kis lahko zamenjate tudi z rdečim vinom, katerega vonju se vinske mušice prav tako ne morejo upreti. V kolikor se vam bo zdelo, da past iz kisa ni dovolj učinkovita, mu lahko primešate nekaj kapljic tekočega mila. Tako bodo mušice, ujete v past, lažje potonile.
  • Preprosto mešanico, ki bo uspešno privabljala mušice, pripravite iz litra vode, 2 žlic kisa, 2 žlic navadnega sladkorja, malo kvasa in nekaj kapljic detergenta za pomivanje posode. Vse skupaj zmešajte v posodi, ki jo postavite tja, kjer je mušic največ. Na površini tekočine se bodo hitro nabrale ujete mušice.
  • Učinkovita mešanica za lovljenje vinskih mušic je tudi zmes sladkorja, mleka in popra. Pripravite jo v loncu ali ponvi, v katero nalijte 250 ml mleka, dodajte 100 g sladkorja in 2 žlici mletega popra ter kuhajte 10 minut. Nato mešanico zlijte v nizko posodo in postavite na kuhinjski pult. Vonj mešanice bo privabil mušice, ki se bodo ujele in hitro potonile.
Zunanja lovna past za mušice in drugi mrčes:
  1. Vzamemo pollitrsko plastenko in na zgornjem delu zavrtamo v steno nekaj lukenj premera od 4 do 10 mm, skozi katere bo vstopal mrčes.
  2. V posodo nalijemo eno od naslednjih privabilnih raztopin, ki privlačijo mrčes:
  • cca 1dl jabolčnega ali vinskega kisa
  • zmes jabolčnega kisa in rdečega vina v razmerju 3:1 ter dodatkom žličke sladkorja na 1 liter tekočine
  • vodna suspenzija v obliki 20 g krušnega kvasa na 1 dl vode + 1 kavna žlička sladkorja. Zmes pustimo, da pri sobni temperaturi fermentira en dan.

3. Lovne pasti obesimo na veje že takoj po cvetenju in naj bodo postavljene na višino od 1,2 do 1,5 m od tal.

Na 1 L privabilne raztopine je potrebno dodati še kapljico tekočega pralnega sredstva za pomivanje posode. Čistilo zmanjšuje površinsko napetost raztopine in omogoča, da mušice hitreje potonejo.

ŠE DVE POMEMBNI OPOZORILI:
Ker plodove vinske mušice zelo privlačijo nasadi, kjer je veliko propadajočega sadja, je tudi na domačem vrtu zelo pomembno redno odstranjevanje propadajočih plodov.
Bodite pozorni, da odprte hrane ali pijač na puščate na pultih in mizah, saj to le še bolj privablja zoprne mušice

Osnovna pravila in navodila za pripravo čajev in čajnih mešanic

Pravilna uporaba zelišč je zelo pomembna. Čajne napitke vedno pripravljajte sveže in po navodilih, ki veljajo za posamezno rastlino. Zlasti je pomembno pravilno odmerjanje, ki je odvisno od kemijske sestave droge, njene terapevtske rabe in starosti osebe.
Zdravilni čaji vsebujejo eno ali več rastlinskih drog – posušenih zdrobljenih ali posušenih razrezanih zdravilnih rastlin oziroma njihovih delov (list, cvet, zel, plod, seme, korenika, korenina).
Čaji so osvežilni napitki prijetnega vonja in okusa, učinkujejo sproščujoče ali poživljajoče in blagodejno vplivajo na naš organizem. Običajno vsebujejo flavonoide (rastlinski pigmenti, ki imajo sposobnost prilagoditi reakcije organizmov na alergene in viruse)  vitamine, mineralne snovi, čreslovine in eterična olja, lahko tudi sluz, grenčine, kisline, smole ali sladkor,  delujejo antioksidativno in antimikrobno.
Tradicionalno iz zelišč pripravljamo čaje na tri načine:

  • poparek
  • prevretek
  • prelivek

POPAREK ali IZVLEČEK Z VROČO VODO (infuz):
Večino čajnih mešanic ali posameznih zdravilnih rastlin pripravimo kot poparek, ki se pripravi predvsem iz nežnejših delov(cvetov, listi..). Pri tem se sproščajo eterična olja pa tudi sluzi in grenčine.  Čajno mešanico prelijemo z vročo ali vrelo vodo in vmes večkrat premešamo, dobro  je, če posodo pokrijemo.  Pri rastlinah, ki vsebujejo eterična olja, voda ne sme več vreti. Običajna mera je 1 žlička* na skodelico vode, oziroma  4 čajne žličke* na 1 liter vrele vode. Rastline pustimo stati v vodi od 6 do 10 minut (v nekaterih primerih tudi do 20 minut), nato pripravek precedite in ga popijte ali uporabite kako drugače.  Pijemo ga lahko kot čaj ali ga uporabimo za grgranje, za zunanjo uporabo pa s poparkom namočimo obkladke ali ga uporabimo kot dodatek v kopeli.

PREVRETEK (dekokt):
Rastline, pri katerih so zdravilni deli še posebno trdi, je treba prekuhati. Prevretek je napitek iz trdnih drog (korenina, skorja), v katere voda težje prodre, ali iz drog, ki vsebujejo temperaturno obstojne zdravilne snovi. Rastlinske dele prelijte z mrzlo vodo in segrejte do vretja, nato pa jih pokrite kuhajte še kakih deset minut (če gre za korenino, od 5 do 10 minut, če gre za skorjo, pa 20 minut). Prevretek naj nekaj časa stoji, nato ga precedimo, običajno ga pijemo ohlajenega. Zelišč z eteričnim oljem ne smemo prekuhati, saj bi olja izhlapela.

PRELIVEK  ali HLADEN NAMOK (macerat):
Nekatere rastline, katerih droge so temperaturno občutljive (npr. slez, pelin, tavžentroža, encijan, …)  hladno namakamo, saj tako izločijo več učinkovin, kot če bi jih poparili. Temu pravimo hladen namok ali prelivek . V 1 liter vode sobne temperature namočimo 4 čajne žličke* rastline. Pustimo da stoji čez noč  oziroma predpisani čas, odvisno od vrste droge (šest do osem ur) in občasno premešajte. Naslednje jutro prelivek precedite in ga počasi segrejte na temperaturo, primerno za pitje.

PITJE ČAJEV OB ZDRAVLJENJU ALI PREVENTIVI:
Za zdravstvene namene lahko, tako pri poparku kot pri hladnem namoku čaj spijemo 3 krat dnevno po 1 skodelico ali pijemo liter čaja po požirkih skozi dan. Pri tem naredimo par požirkov na vsako uro.  Tradicionalne čaje običajno pijemo 3 tedne, nato naredimo en teden pavze.  Po tedenskem premoru lahko kuro spet ponovimo.
Zdravilnih čajev se običajno ne sladka.  To je zlasti pomembno pri čajih za lajšanje  prebavnih težav in težav z drisko. V tem primeru sladkor deluje rahlo odvajalno in bi s tem zmanjšal učinek zelišč, ki zapirajo.
Izjema pri sladkanju so čaji za potenje in prehlade, ki jih sladkamo z medom, bezgovim ali sadnim sirupom.
Zdravilni čaji vsebujejo učinkovine v določeni koncentraciji. Zato je za zdravilni učinek pomembno, da jih pravilno uživamo. Za večino velja, da jih popijemo 3 do 4 čajne skodelice na dan. Tako kot pri drugih  zdravilih tudi z zdravilnim čajem ne smemo pretiravati, če želimo, da bo učinkovit in se bomo izognili morebitnim neželenim stranskim učinkom. Pripravimo ga vsakokrat sproti in ga svežega spijemo.  Če ga hranimo v hladilniku,  čaj izjemoma ostane uporaben do 24 ur.

* Čajna žlička droge tehta približno 1 gram.