Arhivi Kategorije: Razno

Ali so “pravilni” paradižniki res boljši ?

Ali je sadje ali zelenjava pravilnih oblik res boljša?
V skrbi za kakovost sadja in zelenjave, ki se trži, so mednarodne organizacije in vlade držav sprejeli raznorazne standarde in pravilnike o kakovosti sadja in zelenjave. Povsem razumljivo je, da je potrebno skrbeti za kakovost živil, ki se prodajajo na trgu, da morajo biti ti zdravi in ustrezne kakovosti. Da pa ob tem predpisuješ kakšna mora biti oblika, barva ali velikost plodov pa že meji na norost.
Tudi ti neživljenjski tržni standardi in predpisi, ki jih postavljajo nekakšni “uradniki” dokazujejo, da se se svetovni vladarji že odločili, da hrane ne bomo več pridelovali in predelovali temveč jo bomo proizvajali. Le industrijska masovna proizvodnja lahko standardizira obliko in velikost sadja in zelenjave. Kvaliteta in zdravilnost hrane pa jih itak ne zanima.

Še večja sprevrženost svetovnih vladarjev se pokaže v tem, da je ena najmočnejših in najvplivnejših svetovnih organizacij – Organizacija združenih narodov (OZN), sprejela Cilje trajnostnega razvoja (CTR), ki jih je soglasno sprejelo 193 držav. Med izvedbeni dokumenti za uresničitev teh ciljev so tudi priporočila nam posameznikom, kaj lahko sami naredimo za uresničevanje trajnostnega razvoja. V tretjem sklopu ukrepov s sloganom “Tudi izven doma lahko z navadami doprinesete k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja” je v tretji točki naslednji ukrep:
Kupujte sadje neobičajnih oblik – veliko sadja in zelenjave je zavržene, ker niso »pravilne« velikosti, oblike ali barve. Z nakupom sadja, ki je malenkost drugačne oblike, uporabite hrano, ki bi sicer lahko bila zavržena.
Ta dikcija priporočila kaže na to, da je ” OZN ” zaznala to neumnost in jo tudi izpostavila. Rešitev pa katastrofa. Namesto, da bi vse države članice OZN pozvali naj odpravijo te neumne predpise, so to odgovornost prenesli na nas posameznike, da s svojimi nakupovalnimi navadami zaobidemo neživljenske predpise, ki delajo škodo celemu človeštvu in “pospešujejo netrajnostno delovanje”.

Slovenija je trenutno nestalna članica Varnostnega sveta OZN, septembra letos in decembra 2025 ga bo celo vodila. Naj naredi nekaj pametnega za človeštvo!!

Tudi naša vlada je v “Strategija za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano” zapisala naslednje:
Tržni standardi in kakovost (sadje, zelenjava) zahtevajo izločitev velikega dela pridelkov (včasih samo na podlagi videza), ki jih ni mogoče prodati in drugače uporabiti, ali pa ni interesa za reševanje teh presežkov hrane, ki po kakovosti ne odstopajo.
Da prihranimo, lahko v trgovini izberemo tudi nepopolno sadje in zelenjavo – pozanimamo se o popustih ali drugih promocijskih akcijah za nepopolno sadje in zelenjavo, ki sta povsem užitna in hranljiva.

Zagotavljanje skladja s standardi in pravilniki o velikosti in obliki, prinašata kup dodatnega nepotrebnega dela ugotavljanja skladosti, kup nepotrebnih stroškov in nastaja dodatno zavržena povsem korektna in neuporečna hrana. S tem pa se samo povečuje obseg zavržene hrane, ki ni sporna le iz moralnega in socialnega vidika, temveč tudi z dejstva, da smo tudi za ta “odpadek” porabili naravne vire, kot so voda, prst, energija, pa tudi lastno delo in sredstva.
Naj ob tem omenimo podatek, da Izguba hrane in odpadki povzročijo do 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov – skoraj petkrat več od skupnih emisij v primerjavi z s “črnim” letalskim sektorjem.

Še nekaj dejstev in konkretnih primerov predpisovanja oblik, barve ali velikosti:

Po nekaterih podatkih oziroma ocenah se 15% krompirja izloči ker je premajhen ali prevelik ali pa je čudne oblike, drugače pa je popolnoma užiten, podobno velja za korenje, paradižnik, čebulo, jabolka, ….

Kakšen malo nagriženi in zaraščeni gomollj je ravno znak, da je zrastel v “pravi” zemlji, ki ni bila tretirana z dodatki proti glodalcem in najbrž ne tudi drugimi “cidi”.


Slovenski Pravilnik o kakovosti česna v 7.členu določa velikost česna, ki se določi z izmero največjega premera ekvatorialnega dela čebulice. Velikosti česna morajo biti najmanj:

  • 45 mm za česen razreda ekstra in
  • 30 mm za česen razreda I in razreda II.

9. člen določa, da je odstopanje v velikosti dovoljeno pri 3% čebulic v pakiranju, vendar velikost česna ne sme biti manjše od 25 mm.
Zakaj bi bil česen velik 20 mm neuporaben, ponavadi je ravno ta najbolj ukusen in uporaben?


Poglejmo še en banalni in povsem neživljenski (neuporabniški) predpis, ki ga glede kakovosti predpisuje standard FFV-10 UNECE za kakovost korenja:
Najmanjša in največja velikost:
– za zgodnje korenje in sorte z malimi koreni: najmanjša 10 mm in največja 40 mm, kadar se določa s premerom oziroma najmanjša 8 g in največja 150 g kadar se določa s težo
– za sorte z velikimi koreni: najmanjša 20 mm in največja 45 mm, kadar se določa s premerom oziroma najmanjša 50 g in največja 200 g kadar se določa s težo
Da se zagotovi izenačenost po velikosti, sme biti razlika v velikosti korenja v isti enoti pakiranja največ 20 mm ali 150 g v razredu »ekstra« in 30 mm ali 200 g v I. razredu.
* velikost se določi z največjim premerom ekvatorialnega dela korena ali z maso korena brez listov.


Še en primer, ko že dikcija sama napeljuje na to, da nekdo sigurno ni hotel pomagati pridelovalcem krompirja. Že za razumevanje tega ukrepa je zahtevno, kako to izvesti v praksi pa še bolj.

Velikost krompirja se ugotavlja s kvadratno mrežo.
Gomolji morajo biti najmanj tako veliki, da ne gredo skozi kvadratno mrežo:

  • 28 mm x 28 mm za zgodnji krompir,
  • 35 mm x 35 mm za pozni krompir,
  • 30 mm x 30 mm za dolge sorte poznega krompirja, ki so opredeljene v nadaljnjem besedilu,
  • največ tako veliki, da gredo skozi kvadratno mrežo 80 mm x 80 mm, ali za dolge
    sorte 75 mm x 75 mm.
    Zgodnji in pozni krompir, ki presega največjo velikost, je dovoljen, če največja razlika med največjim in najmanjšim gomoljem ni večja od 30 mm in se krompir trži pod posebnim poimenovanjem.
    Gomolji velikosti od 18 mm do 35 mm se lahko tržijo pod poimenovanjem “srednji” ali enakovrednim poimenovanjem.
    Izenačenost po velikosti ni obvezna. Vendar v prodajni embalaži z maso do neto 5 kg
    največja dovoljena razlika med največjim in najmanjšim gomoljem ne sme presegati
    30 mm.

Pa naj si vsak sam ustvari mnenje o tem.

Naravno nad nadležne mušice

Prihaja obdobje polnega zorenja jagodičja in tudi sadja in s tem nadležnih mušic vsepovsod.
Prisotnost vinskih mušic v našem bivalnem okolju je zelo pogosta težava in velika nadloga, ne glede na letni čas. Napadajo sadje, ostanke hrane, pijače in zaidejo celo v hladilnik. Še bolj kot so neprijetne v domu, pa so škodljive v nasadih sadja in jagodičja pri pridelovanju jagod, ameriških borovnic, robid, ribeza, malin in aronije. Napadajo tudi koščičarje, grozdje in fige. Povzročajo drobne poškodbe sadežev v času zorenja.

Problem s sadnimi mušicami pri nas je postal v zadnjih desetih letih še večji, ker se je z globalno svetovno trgovino pri nas pojavila še azijska sadna mušica (Drosophila suzukii). Ta za razliko od navadnih vinskih mušic, ki jih privlačijo zmehčani ali gnijoči sadeži, v katerih že poteka fermentacija, tujerodna mušica odlaga jajčeca v zdrave plodove (že zrele ali še zoreče, bodisi na drevesu ali obrane).
Ob zmernih temperaturah zraka in visoki zračni vlažnosti se lahko v eni sezoni razvije tudi več kot 10 rodov razmnoževalnega kroga, saj traja razvoj od jajčeca do odrasle mušice od 8 do 15 dni.

Kaj lahko storimo in se znebimo te zoprne nadloge?

Najlažje tako, da jim nastavimo pasti oziroma vabe, v nadaljevanju vam podajamo nekaj predlogov za domače pasti, brez kemikalij, izključno iz domačih surovin in stvari v kuhinji.

Preproste in učinkovite domače pasti za mušice in mrčes za notranje prostore doma:
  • Vzemite kozarec, skledo, plastenko ali steklenico, v katero nalijte jabolčni ali vinski kis, ki mu po želji lahko dodate manjšo količino vode (več naj bo kisa kot vode). Vrh prekrijte s prozorno plastično folijo za živila, ki jo pritrdite z vrvico ali elastiko. V folijo napravite manjšo luknjico, da se bodo mušice ujele v past. Kis lahko zamenjate tudi z rdečim vinom, katerega vonju se vinske mušice prav tako ne morejo upreti. V kolikor se vam bo zdelo, da past iz kisa ni dovolj učinkovita, mu lahko primešate nekaj kapljic tekočega mila. Tako bodo mušice, ujete v past, lažje potonile.
  • Preprosto mešanico, ki bo uspešno privabljala mušice, pripravite iz litra vode, 2 žlic kisa, 2 žlic navadnega sladkorja, malo kvasa in nekaj kapljic detergenta za pomivanje posode. Vse skupaj zmešajte v posodi, ki jo postavite tja, kjer je mušic največ. Na površini tekočine se bodo hitro nabrale ujete mušice.
  • Učinkovita mešanica za lovljenje vinskih mušic je tudi zmes sladkorja, mleka in popra. Pripravite jo v loncu ali ponvi, v katero nalijte 250 ml mleka, dodajte 100 g sladkorja in 2 žlici mletega popra ter kuhajte 10 minut. Nato mešanico zlijte v nizko posodo in postavite na kuhinjski pult. Vonj mešanice bo privabil mušice, ki se bodo ujele in hitro potonile.
Zunanja lovna past za mušice in drugi mrčes:
  1. Vzamemo pollitrsko plastenko in na zgornjem delu zavrtamo v steno nekaj lukenj premera od 4 do 10 mm, skozi katere bo vstopal mrčes.
  2. V posodo nalijemo eno od naslednjih privabilnih raztopin, ki privlačijo mrčes:
  • cca 1dl jabolčnega ali vinskega kisa
  • zmes jabolčnega kisa in rdečega vina v razmerju 3:1 ter dodatkom žličke sladkorja na 1 liter tekočine
  • vodna suspenzija v obliki 20 g krušnega kvasa na 1 dl vode + 1 kavna žlička sladkorja. Zmes pustimo, da pri sobni temperaturi fermentira en dan.

3. Lovne pasti obesimo na veje že takoj po cvetenju in naj bodo postavljene na višino od 1,2 do 1,5 m od tal.

Na 1 L privabilne raztopine je potrebno dodati še kapljico tekočega pralnega sredstva za pomivanje posode. Čistilo zmanjšuje površinsko napetost raztopine in omogoča, da mušice hitreje potonejo.

ŠE DVE POMEMBNI OPOZORILI:
Ker plodove vinske mušice zelo privlačijo nasadi, kjer je veliko propadajočega sadja, je tudi na domačem vrtu zelo pomembno redno odstranjevanje propadajočih plodov.
Bodite pozorni, da odprte hrane ali pijač na puščate na pultih in mizah, saj to le še bolj privablja zoprne mušice

Osnovna pravila in navodila za pripravo čajev in čajnih mešanic

Pravilna uporaba zelišč je zelo pomembna. Čajne napitke vedno pripravljajte sveže in po navodilih, ki veljajo za posamezno rastlino. Zlasti je pomembno pravilno odmerjanje, ki je odvisno od kemijske sestave droge, njene terapevtske rabe in starosti osebe.
Zdravilni čaji vsebujejo eno ali več rastlinskih drog – posušenih zdrobljenih ali posušenih razrezanih zdravilnih rastlin oziroma njihovih delov (list, cvet, zel, plod, seme, korenika, korenina).
Čaji so osvežilni napitki prijetnega vonja in okusa, učinkujejo sproščujoče ali poživljajoče in blagodejno vplivajo na naš organizem. Običajno vsebujejo flavonoide (rastlinski pigmenti, ki imajo sposobnost prilagoditi reakcije organizmov na alergene in viruse)  vitamine, mineralne snovi, čreslovine in eterična olja, lahko tudi sluz, grenčine, kisline, smole ali sladkor,  delujejo antioksidativno in antimikrobno.
Tradicionalno iz zelišč pripravljamo čaje na tri načine:

  • poparek
  • prevretek
  • prelivek

POPAREK ali IZVLEČEK Z VROČO VODO (infuz):
Večino čajnih mešanic ali posameznih zdravilnih rastlin pripravimo kot poparek, ki se pripravi predvsem iz nežnejših delov(cvetov, listi..). Pri tem se sproščajo eterična olja pa tudi sluzi in grenčine.  Čajno mešanico prelijemo z vročo ali vrelo vodo in vmes večkrat premešamo, dobro  je, če posodo pokrijemo.  Pri rastlinah, ki vsebujejo eterična olja, voda ne sme več vreti. Običajna mera je 1 žlička* na skodelico vode, oziroma  4 čajne žličke* na 1 liter vrele vode. Rastline pustimo stati v vodi od 6 do 10 minut (v nekaterih primerih tudi do 20 minut), nato pripravek precedite in ga popijte ali uporabite kako drugače.  Pijemo ga lahko kot čaj ali ga uporabimo za grgranje, za zunanjo uporabo pa s poparkom namočimo obkladke ali ga uporabimo kot dodatek v kopeli.

PREVRETEK (dekokt):
Rastline, pri katerih so zdravilni deli še posebno trdi, je treba prekuhati. Prevretek je napitek iz trdnih drog (korenina, skorja), v katere voda težje prodre, ali iz drog, ki vsebujejo temperaturno obstojne zdravilne snovi. Rastlinske dele prelijte z mrzlo vodo in segrejte do vretja, nato pa jih pokrite kuhajte še kakih deset minut (če gre za korenino, od 5 do 10 minut, če gre za skorjo, pa 20 minut). Prevretek naj nekaj časa stoji, nato ga precedimo, običajno ga pijemo ohlajenega. Zelišč z eteričnim oljem ne smemo prekuhati, saj bi olja izhlapela.

PRELIVEK  ali HLADEN NAMOK (macerat):
Nekatere rastline, katerih droge so temperaturno občutljive (npr. slez, pelin, tavžentroža, encijan, …)  hladno namakamo, saj tako izločijo več učinkovin, kot če bi jih poparili. Temu pravimo hladen namok ali prelivek . V 1 liter vode sobne temperature namočimo 4 čajne žličke* rastline. Pustimo da stoji čez noč  oziroma predpisani čas, odvisno od vrste droge (šest do osem ur) in občasno premešajte. Naslednje jutro prelivek precedite in ga počasi segrejte na temperaturo, primerno za pitje.

PITJE ČAJEV OB ZDRAVLJENJU ALI PREVENTIVI:
Za zdravstvene namene lahko, tako pri poparku kot pri hladnem namoku čaj spijemo 3 krat dnevno po 1 skodelico ali pijemo liter čaja po požirkih skozi dan. Pri tem naredimo par požirkov na vsako uro.  Tradicionalne čaje običajno pijemo 3 tedne, nato naredimo en teden pavze.  Po tedenskem premoru lahko kuro spet ponovimo.
Zdravilnih čajev se običajno ne sladka.  To je zlasti pomembno pri čajih za lajšanje  prebavnih težav in težav z drisko. V tem primeru sladkor deluje rahlo odvajalno in bi s tem zmanjšal učinek zelišč, ki zapirajo.
Izjema pri sladkanju so čaji za potenje in prehlade, ki jih sladkamo z medom, bezgovim ali sadnim sirupom.
Zdravilni čaji vsebujejo učinkovine v določeni koncentraciji. Zato je za zdravilni učinek pomembno, da jih pravilno uživamo. Za večino velja, da jih popijemo 3 do 4 čajne skodelice na dan. Tako kot pri drugih  zdravilih tudi z zdravilnim čajem ne smemo pretiravati, če želimo, da bo učinkovit in se bomo izognili morebitnim neželenim stranskim učinkom. Pripravimo ga vsakokrat sproti in ga svežega spijemo.  Če ga hranimo v hladilniku,  čaj izjemoma ostane uporaben do 24 ur.

* Čajna žlička droge tehta približno 1 gram.