Zakaj ne bi namesto kakšne sladice ali čipsa zaužili kakšen korenček, repo, redkev, orešček ali sadje?
Res je vprašanje – Zakaj ne? Zakaj ne bi kot prigrizek, bodisi dopoldanski, popoldanski ali večerni namesto predelane hrane uporabili surovo – presno hrano. Preprost in zdrav je naslednji manjši prigrizek ali predjed – Kolerabo (črno redkev, redkvico, repo) na tanko narežete, položite na krožnik, pokapate z olivnim oljem, dodate malo soli in črnega popra. Namesto olivnega olja lahko uporabite tudi hladno stiskano sončično olje ali olje oljne ogrščice. Idealna kombinacija je črna redkev ali rdeča redkvica s hladno stiskanim oljem oljne ogrščice. Namesto kruha ali krekerjev za pomakanje v omako lahko uporabite surovo kolerabo. Vsak miks domačega suhega sadja in semen je dosti bolj zdrav kot razni čipsi ali krekerji.
Ko govorimo o zdravi prehrani moramo najprej razumeti, da je za čil imunski sistem pomembna predvsem raznovrstna in uravnotežena prehrana, predvsem domača slovenska avtohtona hrana, ki lahko nudi polno podporo delovanju naše notranje armade. Še večjo korist pa dobimo če uživamo domača surova živila.
Živila uživamo surova. Živilo je surovo, če je termično neobdelano ali pripravljeno pod 47 °C. Surova hrana vsebuje ključna hranila, encime, minerale in vitamine ter ima svojo vitalno energijo, rečemo, da uživamo živo hrano. Če hrano kuhamo vse to v večini uničimo, kuhanje dejansko poruši naravno strukturo hrane, saj nas oropa bistvenih hranilnih vrednosti. To pomeni, da uživamo mrtvo hrano, za katero se mora telo, če jo želi kakovostno prebaviti, zelo potruditi. Mrtva hrana pospeši staranje, zmanjša odpornost in sposobnosti ter zmanjša energijo, neuporabna je, saj je mrtva. Nasprotno živa hrana vsebuje ključna hranila, ki jih telo potrebuje za ustvarjanje energije, več je vnesemo, več življenjske energije pride v telo. S povečanim vnosom surove hrane bomo presenečeni nad povečano koncentracijo energije in mladostnim videzom, izboljšanim videzom kože, boljšo prebavo, izgubo odvečne telesne teže, zmanjšanjem tveganja za bolezni srca, sladkorne bolezni in raka, pa tudi zmanjšanje mnogih drugih izčrpavajočih zdravstvenih tegob. V primerjavi z večino kuhanih živil, zlasti v primerjavi s hitro hrano in drugimi predelanimi živili, surova živila običajno nimajo toliko trans in nasičenih maščob.
Najboljši način za prestop v presno hrano je dodajanje sadja, zelenjave, oreščkov in semen v prehrano. Optimalno bi bilo, če pojemo 55 odstotkov surove in 45 odstotkov kuhane hrane. Vsako pretiravanje je tudi pri tem nepotrebno.
Na jedilniku se tako lahko pojavijo: sveže sadje in zelenjava, sveže stisnjeni sadni in zelenjavni sokovi, suho sadje, nepraženi oreščki, semena, nekatere vrste stročnic, ki se lahko jedo surove (mlad grah, čičerka …), kaljena žita, lešnikovo mleko, alge, gobe, nenazadnje tudi manjše količine surovega mesa, obvezno lokalne pridelave (lahko v obliki tatarskega bifteka), da telesu zagotovijo določen odstotek živalskih beljakovin. Poglejmo nekaj primerov in idej za okusno »surovo hrano«:
Solate: običajno povsem normalno razumemo, da si v solatah privoščimo surovo zelenjavo: vse vrste zelene solate, motovilec, radič, paradižnik, papriko, kumare, zelje, rdečo redkvico, črno redkev, česen, čebulo, regrat, vodno krešo, rukolo, drobnjak… Ne boste veliko tvegali če solatam dodate še naslednjo surovo zelenjavo, ki jo običajno termično obdelamo: korenje (rdeče ali rumeno), špinačo, rdeča peso, repo, rumeno ali nadzemno kolerabo, por, rdeče zelje, zeleno (tako gomolj, kot liste, steblo in celo semena). Še več pa boste za okus in predvsem za zdravje naredili, če solatam dodate surova zelišča in dišavnice (predvsem mlade rastline) kot so: trpotec, meta, kopriva, slez, melisa, trobentice, bazilika in pa tudi tako imenovane »divje solatnice«: regačica, navadni tolščak, kozja brada, kislica, rogovilček, marjetica .., pa tudi mladi listi bezga, malin, hibiskus… Kot solato dostikrat uporabimo tudi kislo zelje in repo, kar je v bistvu presno, zelo uporabni pa sta tudi surovi.
Prigrizki: narezana črna redkev ali repa, suho sadje (jabolka, hruške, marelica, sliva, rozine, borovnice), sveže sadje, semena (bučno, laneno, sončnično…), zanimiv je tudi surovi kostanj (potrebno ga je le dobro olupiti, tako zunanjo trdo kot notranjo mehko kožico)
Zelenjavni (in sadni) napitki oziroma sokovi: korenje, rdeča pesa, melisa, meta, regrat
Surove so užitne tudi gobe prašnice, predvsem betičaste prašnice, postrežemo jih tako kot sir s poprom in soljo.
Kako si lahko naredimo sadni jogurt, brez raznih »aditivov«, kot osvežilni posladek? V navaden jogurt zamešamo nekaj sesekljanih svežih listov melise in potresemo s svežimi sadeži (jagode, maline, ribez, borovnice, robide, brusnice). Dobro premešamo (lahko tudi zmiksamo) in uživamo.
Naj na koncu še enkrat poudarimo. Uživajmo le res svežo, surovo in nepredelano hrano, ki naj bo izključno trajnostne in lokalne pridelave, saj strupov v »industrijskih živilih« s surovim prehranjevanjem ne bo možno odpraviti. Naj vas tukaj ne zavedejo razne oznake EKO, tudi v eko pridelavi so dovoljeni »strupi« (razna gnojila in škropiva), tudi EKO solata iz Nizozemske ali Španije je tretirana z uporabo kemije, najmanj zaradi transporta in obstojnosti. Uporabljajte le dobrote lastne pridelave ali poznanih lokalnih pridelovalcev ter biodinamičnega kmetovanja.
Surova hrana je tudi trajnostna in okolju prijazna saj ni pakirana in za njeno pripravo ne porabimo veliko energije. Ker mora biti lokalna tudi ni transporta in embalaže, ni pakirana v pločevinke ali plastiko, kar posledično pomeni zmanjšanje vnosa škodljivih kemikalij.
Hiter način življenja, instant prehrana in diskontne prodajalne so povsem spremenili nakupovalne navade ljudi na področju živil. Zato, da trgovci kujejo dobičke smo primorani poleg živil kupiti še kup embalažnih materialov od plastike, folije, stekla, kartona, kovin ali lesa. Zadnji res niso tako problematični (steklo, papir in kovine) predvsem iz trajnostnega vidika, saj jih lahko ponovno uporabimo. Vseeno pa ob tem nastanejo dodatni stroški, ki povsem po nepotrebnem povečujejo ceno izdelka in dodatno obremenjujejo naš planet s sproizvodnjo le teh in izkoriščajo dodatne naravne in energetske resurse. Upoštevati je potrebno, da je moral te materiale nekdo proizvesti, jih pripeljati do porabnika in to moramo plačati ob nakupu živil, nenazadnje je potrebno te odpadke nekako “odstraniti” in to plačamo spet porabniki živil.
Res nekatera, predvsem predelana živila, ne morejo drugače kot v nekakšni embalaži opraviti poti od proizvajalca k potrošniku, vendar bi morali za to uporabiti predvsem trajnostno embalažo, predvsem iz stekla, kovine ali lesa, čimveč tudi vračljive ali uporabne za kaj drugega.
Povprečno gospodinjstvo ustvari letno samo iz naslova embaže zapakiranih živil (brez transportnih vrečk) cca 45 kg plastičnih odpadkov in dobrih 15 kg kovinskih odpadkov
Poglejmo nekaj primerov “kaj kupimo poleg živil”: – 800 g narezanega kruhu ali štruca v foliji ali toast 500 g – 6 do 8 g folije – 10 kos zapakiranih žemelj – 11 g folije – narezana mortadela 150 g – 35 g plastike – narezan sir 150 g – 17 g plastike – hrenovka 20 g – 3 g folije – jogurt 220 g – 10 g plastike – ribja konzerva – 30 do 35 g kovine – plastenka 1 l – 36 do 40 g plastike – tetrapak 1,5 l – 53 g raznih materialov
Razmislimo o tem, da v Sloveniji zavržemo precej hrane – letno cca 68 kg po osebi oziroma 272 kg po štiričlanski članski družini. Vsa embalaža te zavržene hrane je bila nepotrebna, tako je bil stran vržen tudi denar, energetski resursi, transport, smo pa ob tem še dodatno po nepotrebnem obremenili naš planet.
Marsikateri izdelek je “bogato zapakiran” najbrž z namenom, da nekaj več izgleda in s tem daje kupcu občutek, da je kupil malo več, kot je dejansko v embalaži. To se pogosto dogaja pri sladkarijah, tako imajo polnjeni čokoladni bomboni z neto težo 280 g še 58 g v glavnem plastične embalaže in folije ter kartona. Ali pa še naslednji primer: 18 manjših keksov po 14 g (skupaj cca 250 g ) je pakirano v 45 g embalaže (32 g karton + 2x6g plastike).
Kaj lahko naredimo sami:
kupujemo živila postrežno, ne v predpakiranih porcijah;
kupujte izdelke v rinfuzi, namesto v posamičnih pakiranjih;
če rabite večje količine in je to mogoče, kupite večje pakiranje, namesto več manjših pakiranj;
izogibajte se izdelkov z več vrstami embalaže (plastika, papir, folija in podobno);
če že kupimo tudi dodatno embalažo, to uporabimo za shranjevanje lastnih pridelkov (raznorazni kozarci, steklenice, tudi razne škatlice …), ali pa uporabimo za shranjevanje in sortiranje raznoraznih stvari v domu (npr. kozarci, steklenice, razne škatle ..);
izbirajte proizvode v embalaži, ki jo boste lahko uporabili za ponovno polnjenje ali za kakšnen drug namen (steklovina, kartonska embalaža, platnene vrečke in podobno);
izogibajmo se plastiki, če je možnost vzemite namesto plastične papirnato vrečko;
uporabljajte vračljivo ali lastno embalažo – marsikateri “osveščeni” ponudnik že nudi to možnost;
če proizvoda ne boste rabili takoj, kupite tistega, ki ima daljši rok uporabe;
predvsem pa se bo potrebno odreči malo akomoditete in vložiti malo več izvirnosti pri nakupovanju živil.
Prihaja obdobje polnega zorenja jagodičja in tudi sadja in s tem nadležnih mušic vsepovsod. Prisotnost vinskih mušic v našem bivalnem okolju je zelo pogosta težava in velika nadloga, ne glede na letni čas. Napadajo sadje, ostanke hrane, pijače in zaidejo celo v hladilnik. Še bolj kot so neprijetne v domu, pa so škodljive v nasadih sadja in jagodičja pri pridelovanju jagod, ameriških borovnic, robid, ribeza, malin in aronije. Napadajo tudi koščičarje, grozdje in fige. Povzročajo drobne poškodbe sadežev v času zorenja.
Problem s sadnimi mušicami pri nas je postal v zadnjih desetih letih še večji, ker se je z globalno svetovno trgovino pri nas pojavila še azijska sadna mušica (Drosophila suzukii). Ta za razliko od navadnih vinskih mušic, ki jih privlačijo zmehčani ali gnijoči sadeži, v katerih že poteka fermentacija, tujerodna mušica odlaga jajčeca v zdrave plodove (že zrele ali še zoreče, bodisi na drevesu ali obrane). Ob zmernih temperaturah zraka in visoki zračni vlažnosti se lahko v eni sezoni razvije tudi več kot 10 rodov razmnoževalnega kroga, saj traja razvoj od jajčeca do odrasle mušice od 8 do 15 dni.
Kaj lahko storimo in se znebimo te zoprne nadloge?
Najlažje tako, da jim nastavimo pasti oziroma vabe, v nadaljevanju vam podajamo nekaj predlogov za domače pasti, brez kemikalij, izključno iz domačih surovin in stvari v kuhinji.
Preproste in učinkovite domače pasti za mušice in mrčes za notranje prostore doma:
Vzemite kozarec, skledo, plastenko ali steklenico, v katero nalijte jabolčni ali vinski kis, ki mu po želji lahko dodate manjšo količino vode (več naj bo kisa kot vode). Vrh prekrijte s prozorno plastično folijo za živila, ki jo pritrdite z vrvico ali elastiko. V folijo napravite manjšo luknjico, da se bodo mušice ujele v past. Kis lahko zamenjate tudi z rdečim vinom, katerega vonju se vinske mušice prav tako ne morejo upreti. V kolikor se vam bo zdelo, da past iz kisa ni dovolj učinkovita, mu lahko primešate nekaj kapljic tekočega mila. Tako bodo mušice, ujete v past, lažje potonile.
Preprosto mešanico, ki bo uspešno privabljala mušice, pripravite iz litra vode, 2 žlic kisa, 2 žlic navadnega sladkorja, malo kvasa in nekaj kapljic detergenta za pomivanje posode. Vse skupaj zmešajte v posodi, ki jo postavite tja, kjer je mušic največ. Na površini tekočine se bodo hitro nabrale ujete mušice.
Učinkovita mešanica za lovljenje vinskih mušic je tudi zmes sladkorja, mleka in popra. Pripravite jo v loncu ali ponvi, v katero nalijte 250 ml mleka, dodajte 100 g sladkorja in 2 žlici mletega popra ter kuhajte 10 minut. Nato mešanico zlijte v nizko posodo in postavite na kuhinjski pult. Vonj mešanice bo privabil mušice, ki se bodo ujele in hitro potonile.
Zunanja lovna past za mušice in drugi mrčes:
Vzamemo pollitrsko plastenko in na zgornjem delu zavrtamo v steno nekaj lukenj premera od 4 do 10 mm, skozi katere bo vstopal mrčes.
V posodo nalijemo eno od naslednjih privabilnih raztopin, ki privlačijo mrčes:
cca 1dl jabolčnega ali vinskega kisa
zmes jabolčnega kisa in rdečega vina v razmerju 3:1 ter dodatkom žličke sladkorja na 1 liter tekočine
vodna suspenzija v obliki 20 g krušnega kvasa na 1 dl vode + 1 kavna žlička sladkorja. Zmes pustimo, da pri sobni temperaturi fermentira en dan.
3. Lovne pasti obesimo na veje že takoj po cvetenju in naj bodo postavljene na višino od 1,2 do 1,5 m od tal.
Na 1 L privabilne raztopine je potrebno dodati še kapljico tekočega pralnega sredstva za pomivanje posode. Čistilo zmanjšuje površinsko napetost raztopine in omogoča, da mušice hitreje potonejo.
ŠE DVE POMEMBNI OPOZORILI:
Ker plodove vinske mušice zelo privlačijo nasadi, kjer je veliko propadajočega sadja, je tudi na domačem vrtu zelo pomembno redno odstranjevanje propadajočih plodov.
Bodite pozorni, da odprte hrane ali pijač na puščate na pultih in mizah, saj to le še bolj privablja zoprne mušice