Rabarbara, nekoč v vsakem vrtu, danes malo zapostavljena zelenjava, je zelo uporabna rastlina za kulinarične, zdravilne in tudi druge namene. Le ta vsebuje različne koristne snovi, ki ugodno vplivajo na naše zdravje, vendar moramo biti previdni, saj so užitna le stebla. Listi, ki jih pri prehrani ne smemo uporabljati, so strupeni – vsebujejo oksalno kislino, ki jo sicer najdemo tudi v steblih, vendar v manjših količinah. Lahko pa te liste in tudi stebla koristno uporabimo, saj imajo odlično moč čiščenja. Oksalati, soli oksalne kisline, se lahko vežejo na težko topne minerale, kot sta vodni kamen in rja. To so že nekoč dobro vedele in s pridom izkoriščale gospodinje, ki so si z rabarbaro pomagale pri čiščenju kopalnice, loncev ožganih od navadnega ali plinskega štedilnika, kotlov in drugih stvari, ki sta jih napadla rja in vodni kamen.
Rabarbara, nepogrešljiva rastlina na vrtovih naših babic, je ena prvih znanilk pomladi na vrtu. Je trajnica in v naših krajih odlično uspeva, njena vzgoja je zelo enostavna. Tudi na domačem vrtu so že aprila njena stebla primerna za nabiranje.
Botanično je rabarbara (Rheum rhabarbarum) zelenjava iz družine dresnovk (Polygonaceae) in je sorodnica kislice in ajde, vendar pa njena debela, mesnata stebla kljub kislemu okusu uporabljamo predvsem kot sadje. Rabarbara je pravzaprav zelenjava, ki jo jemo kot sadje. Rabarbara ima močna stebla in velike, krpate liste. Užitna so le stebla, ki so rožnata, temnordeča ali zelena (odvisno od sorte, rastišča in obdobja), listi pa so zaradi velike vsebnosti oksalne kisline strupeni. Rabarbaro nabiramo oziroma kupujemo od aprila do septembra, ob ugodnih pogojih ali glede na vrsto rabarbare pa celo do prvih zmrzali. Pazimo, da nima preveč oksalne kisline, saj se delež te v rastni dobi povečuje.
Za kulinarične namene izberemo sveža, čvrsta, nepoškodovana stebla, ker ta kmalu postanejo mehka, vedno naberemo ali kupimo le toliko rabarbare, kolikor je potrebujemo. Shranimo jo v hladilniku in uporabimo v nekaj dneh, največ v enem tednu. Liste do uporabe pustimo na steblih, ker pomagajo ohranjati svežino. Rabarbaro lahko tudi zamrznemo – pred zamrzovanjem je ni treba blanširati, stebla le očistimo in narežemo.
Osnovna priprava rabarbare: Liste odrežemo in zavržemo, stebla operemo in jim odstranimo vlaknasto ovojnico ter jih nato narežemo na poljubne kose. Surova je prekisla, da bi jo jedli, zato jo moramo skuhati, v vodo običajno dodamo tudi precej sladkorja. Rabarbaro dušimo ali poširamo 8 do 10 minut, lahko jo tudi spečemo v pečici (cca 20 minut) in jo nato uporabimo za raznovrstne jedi. Raziskujmo nove okuse z rabarbaro, dajmo ji priložnost, res nas bo presenetila. Spomladi je njena svežina kot nalašč, da nas poživi in odžene spomladansko utrujenost.
Uporaba v jedeh:
priprava jedi, ki se lahko shranjujejo dlje časa, kot naprimer kompoti, marmelade, sokovi.
priprava sladkih jedi, kot so: kolači in pite, peciva, biskviti, sadne kupe, palačinke, torte.
manj znano je, da se lahko rabarbara uporablja tudi v slanih receptih: pečeno v pečici jo lahko uporabimo namesto zelenjavne priloge ali pa jo vključimo v sladkaste omake. Lepo se bo podala ob pečeni perutnini ali svinjini, tudi k ribam z intenzivnejšim okusom. Odlična so opečena telečja jetrca v kombinaciji z gosto rabarbarino omako (Pripravimo jo tako, da na koščke narezano rabarbaro s ščepcem soli in nekaj žličkami sladkorja v zelo malo vode dušimo približno pol ure, da se rabarbara razpusti v gosto omako.)
dodamo jo špinačni kremni juhi ali poletni mešani solati,
pripravimo rižoto ali omako za sveže domače rezance – za sladko, aromatično pomladno pašto.
zlasti dobro se rabarbari podajo jagode in sladko-kislo sadje, kot so naprimer pomaranče.
odlično se ujema tudi z ingverjem, muškatnim oreškom in cimetom, jogurtom in vaniljevo kremo.
ugotovljeno je bilo, da lahko dodajanje rabarbare nekaterim izdelkom poveča njihovo stabilizacijo, zato se jo pogosto dodaja v jagodne džeme ali jabolčni pire. S tem se zmanjšuje možnost, da bi se izdelku spremenila barva, hkrati pa se povečajo tudi njegove antioksidativne lastnosti
če jo imamo na vrtu, lahko uporabimo tudi njena socvetja – tik pred cvetenjem jih oberemo, skuhamo v osoljeni vodi in pripravimo kot brokoli.
Zdravilni učinki: Korenika kot čaj rahlo odvaja, nasploh je uporaba korenine rabarbare najbolj znana kot pomoč pri urejanju prebave, za lajšanje zaprtja, zmanjšanje oteklin in pomiritev opeklin in prehladov. Rabarbara pospešuje izločanje seča. Sok lahko dajemo vročičnim bolnikom, ker zelo gasi žejo. Kompot, slajen z medom, krepi ljudi po preboleli bolezni. Pospešuje prebavo in rahlo odvaja. Sok zelo ugodno vpliva na zobno sklenino. Uporabljali bi ga naj ljudje, ki jim sadni sokovi s svojo kislino povzročajo »skomine«. Zaradi adstringentnega delovanja na mukozne membrane jo uporabljajo tudi v te namene.
Zakaj je potrebna pozornost pri uporabi rabarbare: Snov, zaradi katere je treba biti pri uporabi rabarbare previden, je oksalna kislina. Največ je vsebujejo listi, ki zaradi tega niso užitni, medtem ko jo v manjših količinah najdemo tudi v steblih. Oksalna kislina skupaj z drugimi toksini sproži težave pri presnovi kalcija v našem organizmu, kar lahko vodi do zastrupitve in celo do anafilaktične reakcije, pri pogostem uživanju pa do nastanka ledvičnih kamnov.
Tako rabarbare naj ne bi uživali ljudje z ledvičnimi pa tudi žolčnimi kamni. Prav tako ni primerna za bolnike z artritisom in protinom oziroma putiko, izogibajo pa naj se je tudi tisti, ki jih mučijo hemoroidi, in moški s težavami s prostato. Strokovnjaki jo odsvetujejo tudi občutljivim skupinam, nosečnicam, doječim materam in seveda dojenčkom ter starejšim ljudem. Nekateri ljudje ne prenesejo rabarbare, ker preveč draži sluznico v ustih in črevesju.
Zanimivosti:
v preteklosti so rabarbarina stebla namočena v sladkor veljala kot cenovno dostopna sladica za otroke,
najbolj popularne jedi iz rabarbare so zagotovo pite, še posebej rabarbarina pita z jagodami, ki ji je 9. junija v ZDA posvečen celo svoj dan,
zaradi številnih koristnih lastnosti je bila rabarbara v 16. stoletju v Franciji dragocenejša od cimeta, v Angliji pa v 17. stoletju dražja od opija,
liste in stebla, ki dajo rumeno in rdečo barvo se lahko uporablja za barvanje jajc,
listi rabarbare odganjajo žuželke,
rabarbarina vlakna se lahko uporabljajo za pletenje puloverjev ali za izdelavo papirja.
v zdravilne namene se rabarbara uporablja na Kitajskem in v Tibetu že več kot 2000 let, v srednjem veku pa so z njo zdravili tudi arabski zdravniki.
rabarbaro lahko uporabite tudi za čiščenje, več v tem prispevku
Posvetlite lase Rabarbaro lahko uporabite tudi za posvetlitev blond ali rjavih las. Polovico skodelice svežih, sesekljanih korenin za 20 minut postavite v pokrit lonec iz nerjavečega jekla, v katerem je za eno četrtino vode. Pustite čez noč, nato zjutraj odcedite. Najprej pripravek preizkusite na enem pramenu, če vam je všeč, si umijte lase, nato pa ‘barvo’ prelijte čez lase. Za večji učinek prelijte pripravek večkrat, nato lase posušite na zraku, ne izpirajte. Pazljivo, da vam tekočina ne gre v oči.
Zaščita rastlin: Iz listov rabarbare lahko pripravimo odličen naravni insekticid v obliki čaja, ki ga pripravimo tako, da 1 kg listov prelijemo s 6 litrov kropa (vroče vode), namakamo 24 ur in precedimo. Čaj uporabimo pri gojenju zelja, repe in ostalih kapusnic (golšavost kapusnic) tako, da pred sajenjem zalijemo zemljo s čajem in tako bo manj težav s golšavostjo. Porovega molja odženemo tako, da s čajem zalijemo por, vrtnice pa škropimo s čajem in s tem preprečimo listno pegavost vrtnic.