Arhivi Kategorije: Dobrote

Domača lokalno pridelana hrana

Tudi jabolčni olupki so uporabni in zelo koristni

Dobrote,Prihranki,Trajnostni nasveti,Zdravje,,,,

Prehransko verigo ne bo rešila industrijska proizvodnja hrane ali umetna hrana, rešil jo bo le boljši izkoristek proizvedene, pridelane ali nabrane hrane. To, da izkoristimo le manj kot polovico “možne hrane” je katastrofa, nobena ekonomija tega ne more prenesti, resurse pa seveda v celoti uporabimo kot, da bi vso hrano koristno izkoristili. Dokazano je tudi dejstvo, da svoj imunski sistem lahko pozdravimo ali izboljšamo le z zdravo prehrano, saj zaenkrat še ni zdravila, ki bi pozdravilo imunski sistem. Če nismo sposobni izdelati zdravila za ozdravitev imunskega sistema, tudi umetna hrana ne bo rešila tega problema in rešitev za človeštvo ni v tem. Rešitev je, da čimbolj izkoristimo naravno trajnostno pridelano ali nabrano hrano in ena ključnih postavk je čimmanj zavržene uporabne hrane. Neizobežno dejstvo je, da pri pripravi hrane nastajajo tudi “odpadki”, ki pa v velikih primerih ni potrebno da to so. Eno od takih “odpadkov” so tudi olupki, o čebulnih in česnovih smo že pisali Lupine čebule in česna niso za v smeti , tukaj govorimo o jabolčnih, kmalu bomo še o krompirjevih.

Ko boste naslednjič lupili jabolka, olupkov ne zavrzite, koristno jih uporabite tako za jedačo kot za pijačo.
Olupki jabolk vsebujejo največji delež vlaknin, precej vitaminov kot so biotin, vitamin B6, K in C, od mineralov pa mangan, kalij in železo, zaželeno je da jabolka uživamo sveža skupaj z olupki. Jabolka so polna antioksidantov, še največ se jih skriva prav v olupkih.
Jabolko je najboljši vir prehranskih polifenolov, ki učinkoviti antioksidanti, kar so pokazale tudi številne študije. Polifenoli ščitijo pred različnimi nevrološkimi in rakavimi obolenji in tudi pred sladkorno boleznijo.
V jabolčnih olupkih se skriva tudi pravi zaklad – študije kažejo, da imajo jabolčni olupki visoko vsebnost kvercetinskih glikozidov. Kvercetin pa je poznan kot učinkovit »čistilec prostih radikalov« v organizmu in dokazano koristen v boju proti virusnim obolenjem.

V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj možnosti za uporabo jabolčnih olupkov in tudi peščišča, koristno in dobro za zdravje pa bo, da izbirate domača, lokalno pridelana, čimmanj tretirana jabolka, ki niso bila škropljena v času vegetacije ali obdelana za transport, saj boste tako brez skrbi tudi glede neoporečnosti olupkov.
Ne glede kako bomo pripravili spodnje dobrote, ali kot “ostanke” ali pa bomo za to namensko naredili jabolčne olupke, izberemo zdrava jabolka, da so tudi olupki lepi, brez raznih pik in gnilobe. Jabolka in olupke dobro operemo, očistimo, posušimo in lepo olupimo.

Pripravite jabolčni čips
Kako spremeniti jabolčne olupke v okusen čips? Olupke rahlo zmočite z vodo ter potresite s sladkorjem in cimetom – za olupke šestih jabolk potrebujete okoli 30 gramov sladkorja in pol čajne žličke cimeta, seveda pa lahko količine prilagodite svojemu okusu, sladkate lahko tudi z medom, lahko dodate tudi malo masla in ščepec soli. Vse skupaj položite na papir za peko, olupke lepo razprostrite, da se ne prekrivajo in pecite v pečici, ogreti na 150 stopinj C, dokler ne postanejo lepo hrustljavi in se obarvajo lepo rjavo. Tako pripravljen čips ohladite, nato pa ga po želji še dodatno začinite po svojem okusu in prigrizek je pripravljen. Z veseljem ga bodo grizljali tudi vaši najmlajši.
Drugi način je, da olupke jabolk naložimo na pladnje sušilca ali ventilatorske pečice in jih približno 24 ur sušimo na največ 60° C, čas pa je odvisen tudi od debeline, vlažnosti olupkov in količine na pladnju.
Posušene olupke shranimo v zaprti posodi, ki je primerna za shranjevanje živil, morajo biti dobro posušeni, tako, da se lahko prelomijo. Hranimo jih lahko tudi več let, saj ne izgubijo svojih pomembnih sestavin.

Skuhajte čaj iz jabolčnih olupkov
Čaj lahko skuhate tako iz svežih kot iz posušenih olupkov.
Čaj iz svežih jabolčnih olupkov pripravite po naslednjem receptu: Dve pesti olupkov (6-7 jabolk) zalijte z litrom vode, dodajte žlico limoninega soka in pol čajne žličke ali eno paličico cimeta. Zavrite in kuhajte 10 do 15 minut, ko se nekoliko ohladi, precedite, tekočini dodajte še med in limonin sok. Okusen, aromatičen in zdrav čaj bo navdušil vse člane družine, če pa ste uporabili globoko rdeča jabolka, bo še privlačne rožnate barve. Je pa čaj iz jabolčnih olupkov po okusu zelo odvisen od vrste jabolk, ki smo jih uporabili, vseeno pa vedno ostaja zelo izrazit vonj po jabolkih.
Čaj iz posušenih olupkov. Olupke najprej posušite na soncu ali v sušilcu ali pa jih posušite tako, da jih postavite v toplo pečico (od 40 do 50 stopinj C), dokler ne postanejo krhki. Tako posušene olupke lahko dodate svojim čajnim mešanicam ali pa čaj skuhate samo iz njih.
Čaj iz jabolčnih olupkov zares pomaga pri stresu, nespečnosti, otožnosti, pomirja duševne bolezni in živčna obolenja, saj krepi živce. Pijemo lahko toplega ali hladnega.

Dodajte jih v solate
Olupke narežite na tanke trakce in jih dodajte v solato, ki naj bo po možnosti pripravljena iz sezonskih sestavin. Dobro se podajo k navadni zeleni solati, solatam z repo ali peso, z njimi pa lahko obogatite tudi zeljnato solato ali solato iz črne redkve. Jabolčni olupki bodo poskrbeli za svež in rahlo sladko-kiselkast okus.

Dodajte jih v palačinke in ostale sladice
Drobno narezane koščke jabolčnih olupkov pomešajte s cimetom, medom ali sladkorjem ter limoninim sokom in to uporabite kot namaz za palačinke. Enako mešanico lahko uporabite tudi pri številnih drugih sladicah, kot so mafini in vaflji.

Pripravite 0svežilni in zdravilni napitek
Osvežilni in krepčilni napitek dobite tudi, če skuhate jabolčne olupke, ki jim dodate cimet in ingver. Pustite, da narahlo vre 10 minut, nato pustite, da se nekoliko ohladi in precedite. Ko je napitek hladen, mu lahko dodate še med ter limonin ali pomarančni sok.

SIRUP IZ JABOLČNIH OLUPKOV
V posodo damo cca 400 g ostankov jabolk (jabolčnih olupkov in peščišča) in jih zalijemo z vodo (cca 1 liter) , dodamo še malo lupinice limone (netretirane) ter klinčke (3 kos). Zavremo, zmanjšamo ogenj in kuhamo še 40 minut, da postanejo olupki povsem mehki (se skoraj razpustijo). Nato tekočino precedimo, dodamo še 3-5 žličk sladkorja (količina je odvisna od kislosti jabolk) in sok polovice limone. Vse skupaj pokuhamo še 10 minut in nalijemo v sterilizirano steklenico. Sirup pijemo razredčenega z vodo.

NEGA KOŽE
Olupke lahko uporabimo tudi za nego kože. Jabolka olupimo čim tanjše in z notranjo stranjo olupka natremo in rahlo zmasiramo kožo. Jabolčna kislina in zrnasta struktura mesa jabolk bosta na koži delovala kot nežen piling, s prijetno masažo pa boste še dodatno prekrvavili kožo.

Rabarbara – zelenjava, ki jo jemo kot sadje

Dobrote

Rabarbara, nepogrešljiva rastlina na vrtovih naših babic, je ena prvih znanilk pomladi na vrtu. Je trajnica in v naših krajih odlično uspeva, njena vzgoja je zelo enostavna. Tudi na domačem vrtu so že aprila njena stebla primerna za nabiranje.

Botanično je rabarbara (Rheum rhabarbarum) zelenjava iz družine dresnovk (Polygonaceae) in je sorodnica kislice in ajde, vendar pa njena debela, mesnata stebla kljub kislemu okusu uporabljamo predvsem kot sadje.
Rabarbara je pravzaprav zelenjava, ki jo jemo kot sadje.
Rabarbara ima močna stebla in velike, krpate liste. Užitna so le stebla, ki so rožnata, temnordeča ali zelena (odvisno od sorte, rastišča in obdobja), listi pa so zaradi velike vsebnosti oksalne kisline strupeni. Rabarbaro nabiramo oziroma kupujemo od aprila do septembra, ob ugodnih pogojih ali glede na vrsto rabarbare pa celo do prvih zmrzali. Pazimo, da nima preveč oksalne kisline, saj se delež te v rastni dobi povečuje.

Za kulinarične namene izberemo sveža, čvrsta, nepoškodovana stebla, ker ta kmalu postanejo mehka, vedno naberemo ali kupimo le toliko rabarbare, kolikor je potrebujemo. Shranimo jo v hladilniku in uporabimo v nekaj dneh, največ v enem tednu. Liste do uporabe pustimo na steblih, ker pomagajo ohranjati svežino. Rabarbaro lahko tudi zamrznemo – pred zamrzovanjem je ni treba blanširati, stebla le očistimo in narežemo.

Osnovna priprava rabarbare:
Liste odrežemo in zavržemo, stebla operemo in jim odstranimo vlaknasto ovojnico ter jih nato narežemo na poljubne kose. Surova je prekisla, da bi jo jedli, zato jo moramo skuhati, v vodo običajno dodamo tudi precej sladkorja. Rabarbaro dušimo ali poširamo 8 do 10 minut, lahko jo tudi spečemo v pečici (cca 20 minut) in jo nato uporabimo za raznovrstne jedi. Raziskujmo nove okuse z rabarbaro, dajmo ji priložnost, res nas bo presenetila. Spomladi je njena svežina kot nalašč, da nas poživi in odžene spomladansko utrujenost.

Uporaba v jedeh:

  • priprava jedi, ki se lahko shranjujejo dlje časa, kot naprimer kompoti, marmelade, sokovi.
  • priprava sladkih jedi, kot so: kolači in pite, peciva, biskviti, sadne kupe, palačinke, torte.
  • manj znano je, da se lahko rabarbara uporablja tudi v slanih receptih: pečeno v pečici jo lahko uporabimo namesto zelenjavne priloge ali pa jo vključimo v sladkaste omake. Lepo se bo podala ob pečeni perutnini ali svinjini, tudi k ribam z intenzivnejšim okusom. Odlična so opečena telečja jetrca v kombinaciji z gosto rabarbarino omako (Pripravimo jo tako, da na koščke narezano rabarbaro s ščepcem soli in nekaj žličkami sladkorja v zelo malo vode dušimo približno pol ure, da se rabarbara razpusti v gosto omako.)
  • dodamo jo špinačni kremni juhi ali poletni mešani solati,
  • pripravimo rižoto ali omako za sveže domače rezance – za sladko, aromatično pomladno pašto.
  • zlasti dobro se rabarbari podajo jagode in sladko-kislo sadje, kot so naprimer pomaranče.
  • odlično se ujema tudi z ingverjem, muškatnim oreškom in cimetom, jogurtom in vaniljevo kremo.
  • ugotovljeno je bilo, da lahko dodajanje rabarbare nekaterim izdelkom poveča njihovo stabilizacijo, zato se jo pogosto dodaja v jagodne džeme ali jabolčni pire. S tem se zmanjšuje možnost, da bi se izdelku spremenila barva, hkrati pa se povečajo tudi njegove antioksidativne lastnosti
  • če jo imamo na vrtu, lahko uporabimo tudi njena socvetja – tik pred cvetenjem jih oberemo, skuhamo v osoljeni vodi in pripravimo kot brokoli.

Zdravilni učinki:
Korenika kot čaj rahlo odvaja, nasploh je uporaba korenine rabarbare najbolj znana kot pomoč pri urejanju prebave, za lajšanje zaprtja, zmanjšanje oteklin in pomiritev opeklin in prehladov. Rabarbara pospešuje izločanje seča. Sok lahko dajemo vročičnim bolnikom, ker zelo gasi žejo. Kompot, slajen z medom, krepi ljudi po preboleli bolezni. Pospešuje prebavo in rahlo odvaja. Sok zelo ugodno vpliva na zobno sklenino. Uporabljali bi ga naj ljudje, ki jim sadni sokovi s svojo kislino povzročajo »skomine«. Zaradi adstringentnega delovanja na mukozne membrane jo uporabljajo tudi v te namene.

Zakaj je potrebna pozornost pri uporabi rabarbare:
Snov, zaradi katere je treba biti pri uporabi rabarbare previden, je oksalna kislina. Največ je vsebujejo listi, ki zaradi tega niso užitni, medtem ko jo v manjših količinah najdemo tudi v steblih. Oksalna kislina skupaj z drugimi toksini sproži težave pri presnovi kalcija v našem organizmu, kar lahko vodi do zastrupitve in celo do anafilaktične reakcije, pri pogostem uživanju pa do nastanka ledvičnih kamnov.

Tako rabarbare naj ne bi uživali ljudje z ledvičnimi pa tudi žolčnimi kamni. Prav tako ni primerna za bolnike z artritisom in protinom oziroma putiko, izogibajo pa naj se je tudi tisti, ki jih mučijo hemoroidi, in moški s težavami s prostato.
Strokovnjaki jo odsvetujejo tudi občutljivim skupinam, nosečnicam, doječim materam in seveda dojenčkom ter starejšim ljudem. Nekateri ljudje ne prenesejo rabarbare, ker preveč draži sluznico v ustih in črevesju.

Zanimivosti:

  • v preteklosti so rabarbarina stebla namočena v sladkor veljala kot cenovno dostopna sladica za otroke,
  • najbolj popularne jedi iz rabarbare so zagotovo pite, še posebej rabarbarina pita z jagodami, ki ji je 9. junija v ZDA posvečen celo svoj dan,
  • zaradi številnih koristnih lastnosti je bila rabarbara v 16. stoletju v Franciji dragocenejša od cimeta, v Angliji pa v 17. stoletju dražja od opija,
  • liste in stebla, ki dajo rumeno in rdečo barvo se lahko uporablja za barvanje jajc,
  • listi rabarbare odganjajo žuželke,
  • rabarbarina vlakna se lahko uporabljajo za pletenje puloverjev ali za izdelavo papirja.
  • v zdravilne namene se rabarbara uporablja na Kitajskem in v Tibetu že več kot 2000 let, v srednjem veku pa so z njo zdravili tudi arabski zdravniki.
  • rabarbaro lahko uporabite tudi za čiščenje, več v tem prispevku

Posvetlite lase
Rabarbaro lahko uporabite tudi za posvetlitev blond ali rjavih las. Polovico skodelice svežih, sesekljanih korenin za 20 minut postavite v pokrit lonec iz nerjavečega jekla, v katerem je za eno četrtino vode. Pustite čez noč, nato zjutraj odcedite. Najprej pripravek preizkusite na enem pramenu, če vam je všeč, si umijte lase, nato pa ‘barvo’ prelijte čez lase. Za večji učinek prelijte pripravek večkrat, nato lase posušite na zraku, ne izpirajte. Pazljivo, da vam tekočina ne gre v oči.

Zaščita rastlin:
Iz listov rabarbare lahko pripravimo odličen naravni insekticid v obliki čaja, ki ga pripravimo tako, da 1 kg listov prelijemo s 6 litrov kropa (vroče vode), namakamo 24 ur in precedimo. Čaj uporabimo pri gojenju zelja, repe in ostalih kapusnic (golšavost kapusnic) tako, da pred sajenjem zalijemo zemljo s čajem in tako bo manj težav s golšavostjo. Porovega molja odženemo tako, da s čajem zalijemo por, vrtnice pa škropimo s čajem in s tem preprečimo listno pegavost vrtnic.

Obiščite še kmečko tržnico ZDM in preverite možnost nakupa.

Osnovna pravila in navodila za pripravo čajev in čajnih mešanic

Dobrote,Razno,Zdravje

Pravilna uporaba zelišč je zelo pomembna. Čajne napitke vedno pripravljajte sveže in po navodilih, ki veljajo za posamezno rastlino. Zlasti je pomembno pravilno odmerjanje, ki je odvisno od kemijske sestave droge, njene terapevtske rabe in starosti osebe.
Zdravilni čaji vsebujejo eno ali več rastlinskih drog – posušenih zdrobljenih ali posušenih razrezanih zdravilnih rastlin oziroma njihovih delov (list, cvet, zel, plod, seme, korenika, korenina).
Čaji so osvežilni napitki prijetnega vonja in okusa, učinkujejo sproščujoče ali poživljajoče in blagodejno vplivajo na naš organizem. Običajno vsebujejo flavonoide (rastlinski pigmenti, ki imajo sposobnost prilagoditi reakcije organizmov na alergene in viruse)  vitamine, mineralne snovi, čreslovine in eterična olja, lahko tudi sluz, grenčine, kisline, smole ali sladkor,  delujejo antioksidativno in antimikrobno.
Tradicionalno iz zelišč pripravljamo čaje na tri načine:

  • poparek
  • prevretek
  • prelivek

POPAREK ali IZVLEČEK Z VROČO VODO (infuz):
Večino čajnih mešanic ali posameznih zdravilnih rastlin pripravimo kot poparek, ki se pripravi predvsem iz nežnejših delov(cvetov, listi..). Pri tem se sproščajo eterična olja pa tudi sluzi in grenčine.  Čajno mešanico prelijemo z vročo ali vrelo vodo in vmes večkrat premešamo, dobro  je, če posodo pokrijemo.  Pri rastlinah, ki vsebujejo eterična olja, voda ne sme več vreti. Običajna mera je 1 žlička* na skodelico vode, oziroma  4 čajne žličke* na 1 liter vrele vode. Rastline pustimo stati v vodi od 6 do 10 minut (v nekaterih primerih tudi do 20 minut), nato pripravek precedite in ga popijte ali uporabite kako drugače.  Pijemo ga lahko kot čaj ali ga uporabimo za grgranje, za zunanjo uporabo pa s poparkom namočimo obkladke ali ga uporabimo kot dodatek v kopeli.

PREVRETEK (dekokt):
Rastline, pri katerih so zdravilni deli še posebno trdi, je treba prekuhati. Prevretek je napitek iz trdnih drog (korenina, skorja), v katere voda težje prodre, ali iz drog, ki vsebujejo temperaturno obstojne zdravilne snovi. Rastlinske dele prelijte z mrzlo vodo in segrejte do vretja, nato pa jih pokrite kuhajte še kakih deset minut (če gre za korenino, od 5 do 10 minut, če gre za skorjo, pa 20 minut). Prevretek naj nekaj časa stoji, nato ga precedimo, običajno ga pijemo ohlajenega. Zelišč z eteričnim oljem ne smemo prekuhati, saj bi olja izhlapela.

PRELIVEK  ali HLADEN NAMOK (macerat):
Nekatere rastline, katerih droge so temperaturno občutljive (npr. slez, pelin, tavžentroža, encijan, …)  hladno namakamo, saj tako izločijo več učinkovin, kot če bi jih poparili. Temu pravimo hladen namok ali prelivek . V 1 liter vode sobne temperature namočimo 4 čajne žličke* rastline. Pustimo da stoji čez noč  oziroma predpisani čas, odvisno od vrste droge (šest do osem ur) in občasno premešajte. Naslednje jutro prelivek precedite in ga počasi segrejte na temperaturo, primerno za pitje.

PITJE ČAJEV OB ZDRAVLJENJU ALI PREVENTIVI:
Za zdravstvene namene lahko, tako pri poparku kot pri hladnem namoku čaj spijemo 3 krat dnevno po 1 skodelico ali pijemo liter čaja po požirkih skozi dan. Pri tem naredimo par požirkov na vsako uro.  Tradicionalne čaje običajno pijemo 3 tedne, nato naredimo en teden pavze.  Po tedenskem premoru lahko kuro spet ponovimo.
Zdravilnih čajev se običajno ne sladka.  To je zlasti pomembno pri čajih za lajšanje  prebavnih težav in težav z drisko. V tem primeru sladkor deluje rahlo odvajalno in bi s tem zmanjšal učinek zelišč, ki zapirajo.
Izjema pri sladkanju so čaji za potenje in prehlade, ki jih sladkamo z medom, bezgovim ali sadnim sirupom.
Zdravilni čaji vsebujejo učinkovine v določeni koncentraciji. Zato je za zdravilni učinek pomembno, da jih pravilno uživamo. Za večino velja, da jih popijemo 3 do 4 čajne skodelice na dan. Tako kot pri drugih  zdravilih tudi z zdravilnim čajem ne smemo pretiravati, če želimo, da bo učinkovit in se bomo izognili morebitnim neželenim stranskim učinkom. Pripravimo ga vsakokrat sproti in ga svežega spijemo.  Če ga hranimo v hladilniku,  čaj izjemoma ostane uporaben do 24 ur.

* Čajna žlička droge tehta približno 1 gram.

Olje oljne ogrščice

Dobrote,Zdravje

Poleg spoznanja, da so hladno stiskana in nerafinirana ter organsko pridelana olja najbolj kvalitetna in s tem tudi najbolj zdrava, se v zadnjem času povečuje tudi nabor manj običajnih olj. Poleg standardnih sončničnih, bučnih in olivnih olj, se čedalje bolj uporablja tudi olje oljne ogrščice.

OLJNA OGRŠČICA (Brassica napus)
Oljna ogrščica je rastlina z živo rumenimi cvetovi (lat. ime: Brasica napus ),  spada v družino rastlin imenovanih križnice. Razvili so jo v Kanadi, zato tudi najbolje uspeva v hladnejših predelih. Je po svetu zelo razširjena oljnata poljščina,  še posebej pa v Indiji, na Japonskem in Kitajskem. Izredno koristna rastlina služi predvsem za predelave semena v jedilno olje in za gorivo imenovano biodizel. Poleg tega spada tudi med izredno dobre repelente mrčesa in je zelo pomembna tudi v prehrani domačih živali.

Olje oljne ogrščice:  
Olje je zelo zdravo in postaja vedno bolj priznano in iskano, saj vsebuje zelo koristne sestavine in je obstojnejše od drugih olj, saj obstoji tudi pri zelo visokih temperaturah. Zato je to olje zelo uporabno pri kuhi in koristno za zdrav način življenja.
Olje vsebuje;
– ugodne maščobne kisline
– zelo malo nasičenih maščob in veliko enkrat nenasičenih maščob (oleinska, linolna in linolenska kislina) . Prehrana, ki vsebuje veliko nasičenih maščobnih kislin, je namreč škodljiva in nekoristna za človeški organizem, saj lahko povzroči nastanek različnih srčnih bolezni.
– omega-3 maščobne kisline, katerih vsebnost je še nekoliko višja. Te maščobne kisline spadajo med izredno zdrave, redke in zelo zaželene sestavine v zdravi prehrani.
– veliko vitamina E v obliki tokoferolov
– folne kisline, sterole in karotenoidne snovi.

Razmerje omega 6 in omega 3 (esencialne maščobne kisline) je 2:1 kar je za človeško telo najbolj ugodno. Esencialne maščobne kisline imajo odločilno vlogo za normalno delovanje celičnih membran.

Olje lahko pomaga odpraviti nekatere izmed naslednjih zdravstvenih težav:
– zmanjšuje nastanek srčnih bolezni
– znižuje raven povišanega holesterola
– znižuje povečane maščobe v krvi
– izboljšuje presnovo
– krepi imunski sistem

Priporočilo: Pri nakupu se osredotočite samo na zdrava olja, ki so organsko pridelana, nerafinirana in hladno stiskana.   Vsem ostalim se je bolje izogniti!

Shranjevanje orehov

Dobrote

Orehi vsebujejo zelo veliko polinenasičenih maščobnih kislin (omega 3 in omega 6), zato ob daljšem in nepravilnem skladiščenju na svetlobi ali v vlažnem prostoru radi postanejo žarki. Žarkost je posledica oksidacije maščobnih kislin v živilih (to ne velja samo za orehe, to je primer tudi pri masti, maslu, mesu, slanini …). Temperatura okolja in energija svetlobe ta proces močno podpirata oziroma pospešujeta. Razgradne snovi, ki nastanejo pri oksidaciji maščobe, so večinoma aldehidi, ketoni ali alkoholi, žarkost pa okusimo že pri majhni koncentraciji aldehidov. Orehi lahko postanejo žarki tudi takrat, ko se na njih razvije plesen.
Ko so orehi enkrat žarki, se tega ne da več popraviti. Žarka maščoba sicer nima kakšnih večjih posledic za zdravje, res pa je, da maščoba v orehih ne vsebuje več koristnih maščobnih kislin omega 3 in omega 6, s tem pa je manjša tudi njihova hranilna vrednost. Problematično bi bilo lahko samo, če bi žarko maščobo uživali pogosto ali dlje časa, to bi lahko vplivalo tudi na zdravje, delno zaradi pomanjkanja esencialnih maščobnih kislin omega 3, delno pa zaradi toksičnosti produktov oksidacije.

Orehe je najboljše hraniti cele v lupini, saj je to najboljša zaščita pred oksidacijo maščobe in žarkostjo. Hranimo jih v papirnatih vrečkah v suhem, hladnem in temnem prostoru.

Ko orehe izluščimo se hitro začne proces oksidacije in to kmalu začutimo, saj dobijo žarek okus. Zato je zelo pomembno, kako jih shranjujemo. Nekaj nasvetov:

  • za krajši čas jih lahko shranite v temnem in hladnem prostoru v stekleni, kartonski, celofanski ali platneni embalaži (do 3 tednov)
  • če jih želite shraniti za dlje časa, pa jih v zaprti posodici ali dobro zaprti plastični vrečki dajte v hladilnik ali celo zamrzovalnik.
  • orehe lahko tudi zamrznete, tako vas bodo ”počakali” kar leto dni, uporabite dobro zaprto embalažo (najbolje če to naredite s strojčkom za vakuumsko pakiranje). Da ne absorbirajo tujih vonjav, jih shranjujte ločeno od drugih izdelkov.
  • najhitreje se pokvarijo mleti in nasekljani orehi, zato je boljše hraniti cela jedrca.
  • izluščene orehe ne shranjujte v plastični vrečki, ker bo pomanjkanje prezračevanja povzročilo njihovo gnitje.
  • rok trajanja oreškov pri sobni temperaturi je do dveh, treh tednov.

Lešnikovo mleko

Dobrote

Ne prenašate mleka živalskega izvora oziroma laktoze ali pa imate preprosto raje rastlinske različice mleka? Ali veste, da se da iz lešnikov narediti mlečni napitek, ki vas zagotovo ne bo razočaral? Zelo preprosto si ga naredite sami doma.

Kaj rabimo:
domače lešnike, vodo, sol (najboljši solni cvet), lahko pa dodamo še vanilijo in cimet za okus ter razkoščičene dateljne

Priprava: 
Cele oluščene lešnike čez noč namočimo v vodi (namakajo naj se od 8-12 ur). Naslednji dan odlijemo vodo in lešnike dobro operemo pod tekočo vodo. Damo jih v mešalnik in  prilijemo novo, prekuhano vodo v približnem razmerju 1 enota lešnikov in 4 enote vode, odvisno kako redko ali gosto mleko želite. Dodamo še ščepec soli, lahko še vanilijo, cimet in datlje. Vse skupaj dobro premešajte, nato pa precedite skozi gazo (lahko tetra plenico, vrečko za pranje perila ipd.). Mleko prelijemo v steklenico. V hladilniku ga lahko hranimo največ 4 dni.

Lešnikovo mleko je bogato z magnezijem, selenom, kalcijem, manganom, ima veliko vitamina E in tudi antioksidantov. Nima holesterola in ne sledov antibiotikov.
Priporočamo vam, da popijete skodelico lešnikovega mleka vsak dan.

V lešnikovo mleko lahko vmešate kosmiče, naredite smoothie s kakavom in konopljinimi proteini, ga uporabite za palačinke ali pa le kot dodatek vašemu čaju ali kavi.
Če v kozarec lešnikovega mleka dodate nekaj žlic kakava in za gostejši okus še banano, boste dobili izredno okusno sladico kremastega okusa.

Ostanke lešnikov lahko uporabite za kak smoothi ali pecivo , lahko tudi v jutranjih kosmičih.

Lešniki spadajo med živila z visoko energijsko vrednostjo in številnimi sestavinami, ki so nujne za ohranitev zdravja.
Lešnike srečamo v pecivu, tortah, keksih in čeprav se nam zdi, da jih pojemo veliko, bi jim vsaj v zimskem času morali posvetiti več pozornosti.

Kam pa po lešnike?
Najenostavnejše kar na E- kmečko tržnico ZDM

Vsestransko laneno seme

Dobrote,Zdravje
Laneno seme je seme vsestranske  rastline  lan (Linum usitatissuimum),   včasih  pri nas zelo popularne in množične kulturne rastline.
Vsebuje do 30 % vlaknin in je bogat vir omega 3 in omega 6 maščobnih kislin, ureja prebavo, znižuje holesterol, uravnava krvni tlak, preprečuje in zavira vnetja ter bolezni srca in ožilja.

Laneno seme skrbi za zdravo srce
Številni laneno seme označujejo za eno izmed najbolj zdravilnih rastlin na svetu, saj pripomore k zniževanju tveganja za srčne bolezni, ter preprečuje celo srčno kap. To je povezano z dejstvom, da laneno seme, ki se ga prišteva tako k semenom kot tudi k vlakninam, povečuje raven koristnega holesterola HDL, ter zmanjšuje nivo škodljivega holesterola LDL.
Prav tako skrbi za uravnovešanje krvnega tlaka in nivo trigliceridov v krvi, s čimer pripomore h krepitvi srca in preprečuje poškodbe ožilja. Laneno seme je bogato z omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami , ki preprečujejo strjevanje krvi, nekatere študije pa so prišle do rezultatov, da znižujejo tudi krvni pritisk.

Laneno seme preprečuje nastanek raka in diabetesa
Čudežna rastlina, ki so jo odkrili že 3000 let pred našim štetjem, na ozemlju takratnega Babilona, je koristna tudi v boju zoper diabetes tipa 2. Laneno seme pomaga pri zniževanju nivoja sladkorja v krvi takoj po obroku ter k dvigu nivoja inzulina v krvi. Zanimivo pa je, da naj bi laneno seme prav tako uspešno preprečevalo tudi nastanek raka prostate.
Vzrok je v antioksidantih ligninih, ki iz telesa izločajo škodljive proste radikale, atomske in ionske komplekse, ki škodujejo celicam in lahko povzročijo razvoj številnih bolezni. Lignini vsebujejo tudi veliko rastlinskega estrogena, kateri naj bi preprečeval nastanek raka na dojkah, pomaga pa tudi pri lajšanju težav, ki se pojavijo med menopavzo.

Laneno seme uravnava prebavo
Uživanje lanenega semena ugodno vpliva na uravnavanje prebave, spodbujanje metabolizma in preprečevanje črevesnih nevšečnosti. Laneno seme namreč spada med vlaknine, za katere je znano, da dobrodejno vplivajo na prebavni trakt, saj delujejo kot naravno, blago odvajalo, zato pospešijo izločanje blata in s tem odvečnih snovi v telesu.
Laneno seme v črevesju deluje kot nekakšno strgalo, ki očisti nepotrebne snovi, poleg tega pa predstavlja hrano za telesu prijazne bakterije, ki krepijo prebavila.

Kako uživati laneno seme?
Laneno seme je priporočljivo uživati redno, lahko vsak dan, od eno dve veliki žlici, ki jih pomešamo z desetkrat toliko vode. Povedano drugače, svetuje se, da 25-30 gramov lanenega semena zmešamo z 250- 300 gramov tekočine, lahko mlekom ali vodo. Laneno seme je odličen in okusen dodatek kosmičem, jogurtu ali kot posip na kruhu, lahko pa si ga privoščite tudi s sadjem. Laneno seme ni škodljivo, uživajo pa ga lahko tudi nosečnice.
Ko uživamo laneno seme, je pomembno, da ga prej drobno zmeljemo v kavnem mlinčku ali blenderju. Tako dobimo kar največ njegovih hranilnih učinkovin, sicer bi cela semena preprosto prečkala naš prebavni trakt, ne da bi iz njih karkoli absorbirali. Poleg tega zmleta lanena semena zaužijmo takoj, saj so zelo nagnjena k oksidaciji in s tem izgubi mnogih hranil.

Vsakodnevno uživanje približno ene žlice zmletih lanenih semen (najbolje zjutraj na tešče, z velikim kozarcem vode), praviloma prinaša naslednje ugodnosti:
• znižanje slabega holesterola v krvi
• znižan krvni pritisk
• izboljšan metabolizem
• izboljšan nivo energije in vitalnosti
• povečan občutek zbranosti in miru, tudi ko smo podvrženi stresu
• zmanjšana možnost nastanka krvnih strdkov
• preventiva pred rakom
• uravnavanje krvnega sladkorja
• blaženje tkivnih vnetij
• izboljšan imunski sistem
• izguba odvečne telesne teže

Poleg uživanja z namenom izboljšanja zdravja, je zlato laneno seme nadvse uporabno tudi v kuhinji. Zaradi svoje svetle barve jedem ne doda barve in se odlično obnese na primer v kruhu. Del polnozrnate moke zamenjajte z zmletim lanenim semenom in domačemu kruhu povečajte hranilno vrednost. Zelo uporabno je laneno seme tudi kot vezivo namesto jajc. Preprosto namočite mleto seme v vodi za približno pol ure in nastalo sluz uporabite v testu namesto jajc. Takšna zamenjava se obnese pri skorajda vseh vrstah testa – za palačinke, polpete, biskvit, piškote,…
Nepogrešljiva so semena tudi pri pripravljanju presnih jedi. Brez njih ne gre v nobenih zaresnih presnih krekerjih, tu so še piškotki, testo za presno pico, presni polpetki, presne torte in pite,… Velja pa opozoriti, da bo preveč takšnih dobrot naenkrat telo dehidriralo, še posebej, če ne pijemo dovolj vode, zato po pameti!

Kje lahko nabavim to izvrstno seme ?

Enostavno in ugodno na E-kmečki tržnici ZDM

Kako porabiti star kruh

Dobrote,Prihranki,Trajnostni nasveti

Velikokrat se nam zgodi, da nam ostane kruh. Toda tudi nekaj dni star kruh lahko koristno uporabimo za okusne jedi ali pa za druge namene. Na spletu lahko najdemo veliko receptov za pripravo jedi iz suhega kruha, predvsem za razne cmoke, rezine, narastke…

Drobtine: suh kruh naribajte ali ga zmeljite. Tako boste skoraj vedno imeli pri roki drobtine.
Popečene kruhove kocke: če narežete kruh na kocke in jih popečete na olju, postanejo odlično nadomestilo jušnim kroglicam ali rezancem.
Kruhova juha; zgostitev juhe: suh kruh lahko uporabite za zgostitev različnih juh, omak in obar.
Pohane šnite: oziroma ocvrt kruh, še ena nostalgija iz mladosti, pripravljena iz starega kruha. Kruh namočimo v mleko z razžvrkljanim jajcem in ga ocvremo v ponvi, na koncu posujemo s sladkorjem in cimetom.
Kruhova solata: star kruh zmešajte z paradižnikom, solato in ostalo zelenjavo, ter po želji dodajte preliv.
Kruhov puding:  puding iz kruha je bil nekoč zelo pogosto na krožniku predvsem za sladico. Vprašajte kakšno babico za njen recept.
Popečenec:  uporabite star kruh za pripravo različnih vrst popečenca.
Ponovno svež:  star kruh lahko tudi ponovno ‘oživite’ tako, da ga namočite v vodo in ga nato postavite za dobrih 10 minut v pečico, segreto na na 180 stopinj celzija.
Nahranite rože: Drobtine, ki jih naredimo iz starih kosov kruha, dodajo prsti vlago in potrebne hranilne snovi.
Kruh in mleko za mačke:  veliko mačk obožuje poslastico iz mleka in kruha.
Nahranite ptice ali domače živali: vsi vemo da kruhove drobtinice privabijo veliko ptic, prav tako pa suh kruh tekne zajcem, kokošim in konjem.
Osvežite zelenjavo: kos starega kruha bo pomagal, da bo zelenjava ostala sveža dalj časa kot sicer. Kruh, ki uspešno absorbira odvečno vlago, zamenjajte na dva dni.