Zakaj ne bi namesto kakšne sladice ali čipsa zaužili kakšen korenček, repo, redkev, orešček ali sadje?
Res je vprašanje – Zakaj ne? Zakaj ne bi kot prigrizek, bodisi dopoldanski, popoldanski ali večerni namesto predelane hrane uporabili surovo – presno hrano. Preprost in zdrav je naslednji manjši prigrizek ali predjed – Kolerabo (črno redkev, redkvico, repo) na tanko narežete, položite na krožnik, pokapate z olivnim oljem, dodate malo soli in črnega popra. Namesto olivnega olja lahko uporabite tudi hladno stiskano sončično olje ali olje oljne ogrščice. Idealna kombinacija je črna redkev ali rdeča redkvica s hladno stiskanim oljem oljne ogrščice. Namesto kruha ali krekerjev za pomakanje v omako lahko uporabite surovo kolerabo. Vsak miks domačega suhega sadja in semen je dosti bolj zdrav kot razni čipsi ali krekerji.
Ko govorimo o zdravi prehrani moramo najprej razumeti, da je za čil imunski sistem pomembna predvsem raznovrstna in uravnotežena prehrana, predvsem domača slovenska avtohtona hrana, ki lahko nudi polno podporo delovanju naše notranje armade. Še večjo korist pa dobimo če uživamo domača surova živila.
Živila uživamo surova. Živilo je surovo, če je termično neobdelano ali pripravljeno pod 47 °C. Surova hrana vsebuje ključna hranila, encime, minerale in vitamine ter ima svojo vitalno energijo, rečemo, da uživamo živo hrano. Če hrano kuhamo vse to v večini uničimo, kuhanje dejansko poruši naravno strukturo hrane, saj nas oropa bistvenih hranilnih vrednosti. To pomeni, da uživamo mrtvo hrano, za katero se mora telo, če jo želi kakovostno prebaviti, zelo potruditi. Mrtva hrana pospeši staranje, zmanjša odpornost in sposobnosti ter zmanjša energijo, neuporabna je, saj je mrtva. Nasprotno živa hrana vsebuje ključna hranila, ki jih telo potrebuje za ustvarjanje energije, več je vnesemo, več življenjske energije pride v telo. S povečanim vnosom surove hrane bomo presenečeni nad povečano koncentracijo energije in mladostnim videzom, izboljšanim videzom kože, boljšo prebavo, izgubo odvečne telesne teže, zmanjšanjem tveganja za bolezni srca, sladkorne bolezni in raka, pa tudi zmanjšanje mnogih drugih izčrpavajočih zdravstvenih tegob. V primerjavi z večino kuhanih živil, zlasti v primerjavi s hitro hrano in drugimi predelanimi živili, surova živila običajno nimajo toliko trans in nasičenih maščob.
Najboljši način za prestop v presno hrano je dodajanje sadja, zelenjave, oreščkov in semen v prehrano. Optimalno bi bilo, če pojemo 55 odstotkov surove in 45 odstotkov kuhane hrane. Vsako pretiravanje je tudi pri tem nepotrebno.
Na jedilniku se tako lahko pojavijo: sveže sadje in zelenjava, sveže stisnjeni sadni in zelenjavni sokovi, suho sadje, nepraženi oreščki, semena, nekatere vrste stročnic, ki se lahko jedo surove (mlad grah, čičerka …), kaljena žita, lešnikovo mleko, alge, gobe, nenazadnje tudi manjše količine surovega mesa, obvezno lokalne pridelave (lahko v obliki tatarskega bifteka), da telesu zagotovijo določen odstotek živalskih beljakovin. Poglejmo nekaj primerov in idej za okusno »surovo hrano«:
Solate: običajno povsem normalno razumemo, da si v solatah privoščimo surovo zelenjavo: vse vrste zelene solate, motovilec, radič, paradižnik, papriko, kumare, zelje, rdečo redkvico, črno redkev, česen, čebulo, regrat, vodno krešo, rukolo, drobnjak… Ne boste veliko tvegali če solatam dodate še naslednjo surovo zelenjavo, ki jo običajno termično obdelamo: korenje (rdeče ali rumeno), špinačo, rdeča peso, repo, rumeno ali nadzemno kolerabo, por, rdeče zelje, zeleno (tako gomolj, kot liste, steblo in celo semena). Še več pa boste za okus in predvsem za zdravje naredili, če solatam dodate surova zelišča in dišavnice (predvsem mlade rastline) kot so: trpotec, meta, kopriva, slez, melisa, trobentice, bazilika in pa tudi tako imenovane »divje solatnice«: regačica, navadni tolščak, kozja brada, kislica, rogovilček, marjetica .., pa tudi mladi listi bezga, malin, hibiskus… Kot solato dostikrat uporabimo tudi kislo zelje in repo, kar je v bistvu presno, zelo uporabni pa sta tudi surovi.
Prigrizki: narezana črna redkev ali repa, suho sadje (jabolka, hruške, marelica, sliva, rozine, borovnice), sveže sadje, semena (bučno, laneno, sončnično…), zanimiv je tudi surovi kostanj (potrebno ga je le dobro olupiti, tako zunanjo trdo kot notranjo mehko kožico)
Zelenjavni (in sadni) napitki oziroma sokovi: korenje, rdeča pesa, melisa, meta, regrat
Surove so užitne tudi gobe prašnice, predvsem betičaste prašnice, postrežemo jih tako kot sir s poprom in soljo.
Kako si lahko naredimo sadni jogurt, brez raznih »aditivov«, kot osvežilni posladek? V navaden jogurt zamešamo nekaj sesekljanih svežih listov melise in potresemo s svežimi sadeži (jagode, maline, ribez, borovnice, robide, brusnice). Dobro premešamo (lahko tudi zmiksamo) in uživamo.
Naj na koncu še enkrat poudarimo. Uživajmo le res svežo, surovo in nepredelano hrano, ki naj bo izključno trajnostne in lokalne pridelave, saj strupov v »industrijskih živilih« s surovim prehranjevanjem ne bo možno odpraviti. Naj vas tukaj ne zavedejo razne oznake EKO, tudi v eko pridelavi so dovoljeni »strupi« (razna gnojila in škropiva), tudi EKO solata iz Nizozemske ali Španije je tretirana z uporabo kemije, najmanj zaradi transporta in obstojnosti. Uporabljajte le dobrote lastne pridelave ali poznanih lokalnih pridelovalcev ter biodinamičnega kmetovanja.
Surova hrana je tudi trajnostna in okolju prijazna saj ni pakirana in za njeno pripravo ne porabimo veliko energije. Ker mora biti lokalna tudi ni transporta in embalaže, ni pakirana v pločevinke ali plastiko, kar posledično pomeni zmanjšanje vnosa škodljivih kemikalij.