Ali je sadje ali zelenjava pravilnih oblik res boljša?
V skrbi za kakovost sadja in zelenjave, ki se trži, so mednarodne organizacije in vlade držav sprejeli raznorazne standarde in pravilnike o kakovosti sadja in zelenjave. Povsem razumljivo je, da je potrebno skrbeti za kakovost živil, ki se prodajajo na trgu, da morajo biti ti zdravi in ustrezne kakovosti. Da pa ob tem predpisuješ kakšna mora biti oblika, barva ali velikost plodov pa že meji na norost.
Tudi ti neživljenjski tržni standardi in predpisi, ki jih postavljajo nekakšni “uradniki” dokazujejo, da se se svetovni vladarji že odločili, da hrane ne bomo več pridelovali in predelovali temveč jo bomo proizvajali. Le industrijska masovna proizvodnja lahko standardizira obliko in velikost sadja in zelenjave. Kvaliteta in zdravilnost hrane pa jih itak ne zanima.

Še večja sprevrženost svetovnih vladarjev se pokaže v tem, da je ena najmočnejših in najvplivnejših svetovnih organizacij – Organizacija združenih narodov (OZN), sprejela Cilje trajnostnega razvoja (CTR), ki jih je soglasno sprejelo 193 držav. Med izvedbeni dokumenti za uresničitev teh ciljev so tudi priporočila nam posameznikom, kaj lahko sami naredimo za uresničevanje trajnostnega razvoja. V tretjem sklopu ukrepov s sloganom “Tudi izven doma lahko z navadami doprinesete k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja” je v tretji točki naslednji ukrep:
Kupujte sadje neobičajnih oblik – veliko sadja in zelenjave je zavržene, ker niso »pravilne« velikosti, oblike ali barve. Z nakupom sadja, ki je malenkost drugačne oblike, uporabite hrano, ki bi sicer lahko bila zavržena.
Ta dikcija priporočila kaže na to, da je ” OZN ” zaznala to neumnost in jo tudi izpostavila. Rešitev pa katastrofa. Namesto, da bi vse države članice OZN pozvali naj odpravijo te neumne predpise, so to odgovornost prenesli na nas posameznike, da s svojimi nakupovalnimi navadami zaobidemo neživljenske predpise, ki delajo škodo celemu človeštvu in “pospešujejo netrajnostno delovanje”.

Slovenija je trenutno nestalna članica Varnostnega sveta OZN, septembra letos in decembra 2025 ga bo celo vodila. Naj naredi nekaj pametnega za človeštvo!!

Tudi naša vlada je v “Strategija za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano” zapisala naslednje:
Tržni standardi in kakovost (sadje, zelenjava) zahtevajo izločitev velikega dela pridelkov (včasih samo na podlagi videza), ki jih ni mogoče prodati in drugače uporabiti, ali pa ni interesa za reševanje teh presežkov hrane, ki po kakovosti ne odstopajo.
Da prihranimo, lahko v trgovini izberemo tudi nepopolno sadje in zelenjavo – pozanimamo se o popustih ali drugih promocijskih akcijah za nepopolno sadje in zelenjavo, ki sta povsem užitna in hranljiva.

Zagotavljanje skladja s standardi in pravilniki o velikosti in obliki, prinašata kup dodatnega nepotrebnega dela ugotavljanja skladosti, kup nepotrebnih stroškov in nastaja dodatno zavržena povsem korektna in neuporečna hrana. S tem pa se samo povečuje obseg zavržene hrane, ki ni sporna le iz moralnega in socialnega vidika, temveč tudi z dejstva, da smo tudi za ta “odpadek” porabili naravne vire, kot so voda, prst, energija, pa tudi lastno delo in sredstva.
Naj ob tem omenimo podatek, da Izguba hrane in odpadki povzročijo do 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov – skoraj petkrat več od skupnih emisij v primerjavi z s “črnim” letalskim sektorjem.

Še nekaj dejstev in konkretnih primerov predpisovanja oblik, barve ali velikosti:

Po nekaterih podatkih oziroma ocenah se 15% krompirja izloči ker je premajhen ali prevelik ali pa je čudne oblike, drugače pa je popolnoma užiten, podobno velja za korenje, paradižnik, čebulo, jabolka, ….

Kakšen malo nagriženi in zaraščeni gomollj je ravno znak, da je zrastel v “pravi” zemlji, ki ni bila tretirana z dodatki proti glodalcem in najbrž ne tudi drugimi “cidi”.

---

Slovenski Pravilnik o kakovosti česna v 7.členu določa velikost česna, ki se določi z izmero največjega premera ekvatorialnega dela čebulice. Velikosti česna morajo biti najmanj:

• 45 mm za česen razreda ekstra in
• 30 mm za česen razreda I in razreda II.

9. člen določa, da je odstopanje v velikosti dovoljeno pri 3% čebulic v pakiranju, vendar velikost česna ne sme biti manjše od 25 mm.
Zakaj bi bil česen velik 20 mm neuporaben, ponavadi je ravno ta najbolj ukusen in uporaben?

---

Poglejmo še en banalni in povsem neživljenski (neuporabniški) predpis, ki ga glede kakovosti predpisuje standard FFV-10 UNECE za kakovost korenja:
Najmanjša in največja velikost:
– za zgodnje korenje in sorte z malimi koreni: najmanjša 10 mm in največja 40 mm, kadar se določa s premerom oziroma najmanjša 8 g in največja 150 g kadar se določa s težo
– za sorte z velikimi koreni: najmanjša 20 mm in največja 45 mm, kadar se določa s premerom oziroma najmanjša 50 g in največja 200 g kadar se določa s težo
Da se zagotovi izenačenost po velikosti, sme biti razlika v velikosti korenja v isti enoti pakiranja največ 20 mm ali 150 g v razredu »ekstra« in 30 mm ali 200 g v I. razredu.
* _{velikost se določi z največjim premerom ekvatorialnega dela korena ali z maso korena brez listov.}

---

Še en primer, ko že dikcija sama napeljuje na to, da nekdo sigurno ni hotel pomagati pridelovalcem krompirja. Že za razumevanje tega ukrepa je zahtevno, kako to izvesti v praksi pa še bolj.

Velikost krompirja se ugotavlja s kvadratno mrežo.
Gomolji morajo biti najmanj tako veliki, da ne gredo skozi kvadratno mrežo:

Pa naj si vsak sam ustvari mnenje o tem.